Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja TR- 57 (Ojstro Jug)

Sprejem
Datum sprejetja:
16.04.2025
Organ sprejema:
Občinski svet
Objava
Datum objave:
18.04.2025
Začetek veljavnosti:
19.04.2025
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 126, in 127. člena ob smiselni uporabi 128. in 129. člena ZUreP- 3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23), 10. člena Statuta Občine Trbovlje (UVZ, št. 19/16, 12/18), 72. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/18) in sprejetega Sklepa o začetku postopka priprave OPPN za del območja TR-57 – Ojstro Jug, (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/23), je Občinski svet občine Trbovlje na svoji 17. redni seji, dne 16. 4. 2025 sprejel naslednji
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA TR- 57 (OJSTRO JUG)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja TR-57 (Ojstro Jug).
 
(2) Območje OPPN spada v enoto urejanja prostora TR-57 (Ojstro Jug) z namensko rabo SS (stanovanjske površine).
 
(3) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov, zunanjih in prometnih površin ter pripadajoče infrastrukture.
 
(4) OPPN  se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 3412
 
(5) OPPN je izdelalo  podjetje Arhitektura Polona, d.o.o. Trbovlje, pod številko projekta OPPN 06/2022,  v marcu 2025.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, kot tudi vse strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri pripravi OPPN ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. 
 
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
Namen priprave OPPN je podrobno načrtovanje v območjih notranjega razvoja in gradnje stanovanjskih kompleksov z racionalnim komunalnim opremljanjem. 
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
  • opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
  • opis rešitev načrtovanih objektov in površin
  • pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
5. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
6. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev
7. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
 
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
 
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
3.1. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji –širše območje
3.2. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – GJI
3.3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – povezava z JPP
3.4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – karta erozijskih območij
3.5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – karta plazljivih območij
3.6. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – karta pridobivalnega prostora rudnika RTH
4.1. Ureditvena situacija
4.1. a Funkcionalne enote in etape 
4.1. b Ureditvena - Značilni prerezi
4.2. Zazidalna situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
5a   - vodovod
5b   - kanalizacijsko omrežje
5c   - elektro omrežje
5d   - TK omrežje
5.1 Načrt prometne ureditve
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. Načrt parcelacije.
 
(4) Spremljajoče gradivo OPPN (priloge):
 
4.1    Izvleček
4.2    Izhodišče
4.3    Poročilo o sodelovanju z javnostjo
4.4    Podatki stanja prostora
4.5    Strokovne podlage
4.6    Smernice
4.7    Usmeritve
4.8    Mnenja
4.9    Elaborat ekonomike
4.10 Okoljske presoje
4.11 Dokumentacija obrazložitve in utemeljitve
4.12 Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(prostorske ureditve in namembnost območja)
(1) S tem OPPN se načrtuje ureditev:
  • območja za gradnjo stanovanjskih in pomožnih objektov,
  • pripadajočih zunanjih površin,
  • gospodarske javne infrastrukture.
(2) Območje EUP TR 57 Ojstro je namenjeno stanovanjski gradnji SS z družbeno infrastrukturo, igriščem in z zelenimi površinami.
Podrobnejša namenska raba prostora znotraj obravnavanega območja je SSe – prostostoječa individualna gradnja. Poleg bivanja so lahko v območju centralne dejavnosti kot so: gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno). 
 
(3) Namembnost objektov:
Obravnavano območje OPPN je prosta nepozidana površina. Redkejša obstoječa stanovanjska pozidava je v zaledju obravnavanega območja.
Načrtovani stanovanjski objekti  so postavljeni v treh funkcionalnih sklopih ob obstoječe napajalne ceste. V sklopu tega dela soseske so na južnem robu načrtovane zelene površine z manjšim otroškim igriščem.
 
(4) Dostop do območja je možen z dveh smeri, in sicer po lokalnih cestah LC 1221 iz Majcnove ceste smer Ojstro po krajevni KS 423 171, ter iz lokalne ceste 122 121 (Kolonija 1. maja – Hrastnik) na krajevno cesto KS 423 171. 
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
4. člen
(območje urejanja)
(1) Območje OPPN leži na vzhodnem robu ureditvenega območja mesta Trbovlje (urbanistični načrt), v enoti urejanja prostora  z oznako TR-57, kjer je določena stanovanjska namenska raba in predpisana izdelava OPPN. Celotno območje EUP TR-57 je velikosti cca 42.285 m2.
Celotno območje se deli na manjše morfološke enote. 
 
(2) Predmet tega postopka je južni del TR-57 Ojstro, ki predstavlja vstopni del  (v velikosti cca 8.678 m2) in sicer:
  • območje predvidene stanovanjske gradnje parcele št.  237/5,  237/6- del, 237/11,  237/12,  237/13,  237/15,  vse parcele k.o. 1870, Ojstro ter
  • območje prometne infrastrukture (obstoječi javni poti JP 923422 in JP 923421) in obcestnega pasu) parcele št 237/4,  237/7, 237/9-del, 522/9-del, 522/10, 522/11, 522/12-del, vse parcele k.o. 1870, Ojstro.
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo segajo delno tudi izven tega dela OPPN-ja.
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Celotno območje EUP TR-57 leži v jugovzhodnem delu naselja Trbovlje in je po OPN-ju namenjeno stanovanjski gradnji z družbeno infrastrukturo, igriščem in z zelenimi površinami. 
 
(2) Glede na velikost celotne EUP se območje deli na manjše enote urejanja. Predlagana delitev na funkcionalne enote: 
  • Severni del, TR-57- S obstoječa in dopolnilna razpršena gradnja,
  • Osrednji del, TR-57- V obstoječe prometno-komunale ureditve, nova gradnja in ureditev skupnih površin soseske,
  • Južni del, TR-57- J vstop v sosesko ob obstoječih razvejanih poteh, nova gradnja;
(3) Obravnavano območje TR-57-J (južni del) leži ob napajalnih cestah do osrednjega in severnega dela  EUP TR-57 in je že delno komunalno opremljeno: delno kanalizacija, elektro omrežje, TKK in CATV, ki služi napajanju objektov v zaledju. Območje predstavlja nepozidana stavbna zemljišča.
 
(4) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN-ja ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Predvsem bodo tangirana zemljišča napajalnih cest in obcestnega pasu.
 
(5) Območje EUP TR-57 je vključeno v območje mesta Trbovlje. Stanovanjsko naselje Topoletovo (širše imenovano Ojstro) s pretežno stanovanjsko gradnjo je z lokalnimi cestami povezano s samim poslovnim delom mesta Trbovlje, z upravnimi službami, vzgojno izobraževalnimi funkcijami. Tu je zagotovljena preskrba in storitvene dejavnosti ter športni objekti.  Z novo medmestno cesto Trbovlje – Hrastnik se povezujeta tudi centra obeh mest.
 
(6) Predmetno območje se nahaja na robu vplivnega območja rudnika. 
Na rudniških območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, po zaprtju rudnika predvsem monitoringi.
Investitorji, bodoči lastniki ali upravljavci morajo omogočiti nadaljevanje izvajanja monitoringa. 
Pri posegu ali gradnji se morebitne uničene točke in inklinometri nadomestijo z novimi. 
 
(7) Nova prostorska ureditev ob upoštevanju podanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje, gradnjo in normalno rabo objektov ne povečuje negativnih vplivov na obstoječa okoliška območja.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene gradnje objektov za potrebe osnovne in spremljajočih dejavnosti ter infrastrukturnih objektov in naprav ter samostojnih parkirišč, ki so v skupnem interesu.
 
(2) Osnovne dejavnosti so namenjene bivanju, oziroma predstavljajo individualno stanovanjsko gradnjo.
 
(3) Spremljajoče dejavnosti obsegajo družbeno infrastrukturo, ureditve zunanjih površin za potrebe območja. V območju so izključujoče dejavnosti: proizvodne dejavnosti, prometni terminali, skladiščenje in trgovina na debelo, ureditve zunanjih skladiščnih površin. 
7. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
  • novogradnje objektov,
  • dozidave in nadzidave objektov,
  • rekonstrukcije objektov,
  • sprememba namembnosti delov objektov v skladu z določili tega odloka,
  • vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
  • odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
  • gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne in druge infrastrukture, 
  • ureditev zunanjih površin kot so manipulacijske površine, zelenice, parkirišča,…
  • gradnja pomožnih objektov, kot dopolnitev stanovanjske gradnje,
  • dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;
(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.
8. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč, regulacijski elementi)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov načrtovanih objektov od novo predvidenih parcelnih mej so:
  • najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte;
  • najmanj 1,5 m – za pomožne objekte (nezahtevni objekti) ter parkirna mesta na gradbenih parcelah stavb;
Skupno parkirišče v Gps 11 meji na dovozno cesto (prometne površine), pri odmiku se upošteva definirana gradbena linija. 
 
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, ob upoštevanju gradbenih linij, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Pomožni objekti so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča lahko postavljeni do parcelne meje, vendar v delu meje kot lice gradbene parcele stavbe.
 
(3) Odmiki od parcelnih mej ne veljajo za objekte in naprave gospodarske javne in druge infrastrukture.
 
(4) Oporni zidovi so lahko postavljeni do meja zemljiških parcel, na katerih se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča.
 
(5) Višinske razlike na zemljišču je praviloma potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi ali podpornimi zidovi do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega ali podpornega zidu  večja od 2 m, se praviloma izvede v kaskadah.
 
(6) Oporni ali podporni zid se po potrebi lahko obdela z naravnimi materiali ali se intenzivno ozeleni.
 
(7) V funkcionalni enoti F1 se postavi oporni zid na novo mejo gradbenih parcel Gps-1 in Gps-2 v dovoljeni višini 1,50 cm ali terasasta izvedba z vmesno zelenico širine vsaj 80 cm.
V funkcionalni enoti F3 se postavita dva oporna zidova na novo mejo gradbenih parcel Gps-8 in Gps-9 in sicer na zahodni stani do višine 60 cm in na zahodni strani do max-višine 80 cm.
9. člen
(načrtovani objekti in površine)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na tri funkcionalne enote – F1, F2 in F3. Lega načrtovanih objektov je prikazana na karti - 4.1a Funkcionalne enote in etape. 
 
(2) Funkcionalna enota F1 je namenjena izgradnji dveh (2) novih dvostanovanjskih objektov s pomožnimi objekti.
 
(3) Funkcionalna enota F2 – obcestni niz je namenjena izgradnji petih (5) novih prostostoječih enostanovanjskih objektov s pomožnimi objekti. 
 
(4) Funkcionalna enota F3 je namenjena izgradnji dveh novih dvostanovanjskih objektov s skupnim dovozom, na katerega se navezujejo skupne površine z ureditvami.
 
(5) Pri izgradnji novih objektov bo potrebno izvesti dovoze na obstoječo cesto znotraj območja urejanja in skupno javno infrastrukturo za potrebe teh objektov.
 
(8) V EUP TR-57 z namensko rabo SS je dovoljena stanovanjska gradnja z družbeno infrastrukturo, igrišče, ter ureditev zelenih površin. V načrtovanih stanovanjskih objektih so dovoljene spremljajoče dejavnosti in sicer:
Členitev podrobne namenske rabe SSe: prosto stoječa individualna gradnja
  • 11100 enostanovanjske stavbe,
  • 11210 dvostanovanjske stavbe;
  • 12420 garažne stavbe - pokrito parkirišče s kletjo  PP+K,
  • 12112 gostilne, restavracije in točilnice, samo v F3,
  • 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
  • 12203 druge poslovne stavbe,
  • 12301 trgovske stavbe, brez zunanjih prodajnih prostorov in skladišč, samo v F1 in F3
  • 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti, tiha dejavnost v objektu,
  • 12630 stavbe za izobraževanje v objektu do 40 % tlorisne površine ene etaže,
  • 12640 stavbe za zdravstveni oskrbo, do tlorisne površine ene etaže,
  • 12650 stavbe za šport, v objektu do 40 % tlorisne površine ene etaže;
Ureditev zunanjih površin:
  • 24 110 športna igrišča,
  • 211 ceste,
  • 222 lokalni cevovodi;
(Povzeto po vrste po klasifikaciji CC-SI in  Prilogi 2, OPN).
 
Predlog umestitve v dejavnosti v stavbah:
 
Tip objekta Osnovna namenska raba Spremljajoča namenska raba
A1 11100 enostanovanjske stavbe Samo v etaži dovoza do 25 m2;
A2 11100 enostanovanjske stavbe Samo v etaži dovoza do 50 % te etaže;
B1 11210 dvostanovanjske stavbe;   V lameli ob cesti od 25 m2 do cele ene etaže. V lameli na zaledju brez dejavnosti, istega lastnika.
B2 11210 dvostanovanjske stavbe;   V lameli ob cesti od 25 m2 do cele ene etaže. V lameli na zaledju brez dejavnosti, istega lastnika.
C1 11210 dvostanovanjske stavbe; Samo v etaži dovoza do 30 m2 do cele etaže, istega lastnika.
PP+K 1420 pokrito parkirišče  s kletjo; Pokrito parkirišče iz skupnega dovoza do stanovanjskih objektov C1, V podkletenem delu so tehnični prostori in kletne shrambe, lastniki stanovanj (C1);
 
(8) Znotraj OPPN je možna gradnja objektov, ki so dopustni skladno z navedenimi vrstami objektov po funkcionalnih enotah ter izvedba drugih posegov za funkcioniranje predvidenih gradenj.
10. člen
(urbanistično arhitekturni pogoji)
(1) Zasnova stanovanjskih objektov v valovitem padajočem terenu je praviloma  podolgovat tloris min. 3 : 4. Zunanjščina je preprosto asketsko oblikovana. Členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in sodobno (uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba fasadnih poudarkov, itn.)
 
(2) Strehe objektov so lahko ravne, enokapne ali dvokapne, v blagem naklonu. Kombinacija ravne strehe z enokapnico ali dvokapnico omogoča dostop na streho, je lahko v kombinaciji z ravnimi deli strehe – terase ali ozelenjene strehe. Barve kritine z izjemo ravnih streh morajo biti temno sive do grafitno sive barve. Dovoljene so tudi ravne strehe s sončnimi zbiralniki ali zelene strehe. 
 
(3) Orientacije fasad sledi pogledu na nižje ležeče mesto Trbovlje. Fasade morajo biti zasnovane po enotnem konceptu. Avtor objekta izbere barvno kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z objekti v okolici in sicer v spektru od bele in svetlih naravnih tonov in do temnejših peščenih tonov.
 
(4) Arhitekturni elementi na pročeljih, kot so balkoni se lahko izvedejo samo na delu oziroma nad vrisanimi terasami in vhodi, lahko kot nadstreški z ločeno konstrukcijo od stanovanjske stavbe. 
 
(5) Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.   Prednost naj imajo naravni materiali.
11. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1)  Funkcionalna enota F1:                                              2 dvostanovanjski stavbi
 
Faktor pokritih površin (FPP) – maksimalno       0,60
Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ           0,40
Faktor utrnjenih površin (FU)                              0,30
 
Faktor raščenih površin FRP) - minimalno         0,40.
 
Na zelenih površinah  objekta je treba zagotoviti vsaj eno drevo na 100 m2 zelenih površin objekta.
Maksimalna dopustna izraba zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določena.
 
(2) Funkcionalna enota F2:                                             5 prostostoječih enostanovanjskih hiš
 
Faktor pokritih površin (FPP) – maksimalno               0,60
Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ                   0,40
Faktor utrnjenih površin (FU) pri tipu objekta A2        0,25
                                               pri tipu objekta A1        0,20
 
Faktor raščenih površin FRP) - minimalno                0,40.
 
Na zelenih površina  objekta je treba zagotoviti vsaj eno drevo na 100 m2 zelenih površin objekta.
Maksimalna dopustna izraba zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določena.
 
(3) Funkcionalna enota F3:                                            2 dvostanovanjski stavbi
 
Faktor pokritih površin (FPP) – maksimalno             0,60
Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ                 0,40
Faktor utrnjenih površin (FU)                                    0,25
 
Faktor raščenih površin FRP) - minimalno               0,40.
 
Na zelenih površina  objekta je treba zagotoviti vsaj eno drevo na 100 m2 zelenih površin objekta.
Maksimalna dopustna izraba zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določena.
 
(4) V tej funkcionalni enoti sta načrtovani dve stanovanjski stavbi na ločenih GPS ter skupno parkirišče (z omejeno rabo), kjer je na lokaciji parkirišča možnost umestitve enega novo predvidenega garažnega objekta pod pogoji iz F1.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Funkcionalna enota F1:
 
(1) Velikost objektov: 2 x dvostanovanjski objekt
 
Oznaka Gradbene parcele Tip objekta Velikost objektov / Tlorisni gabariti Predvidena višina objekta / Etažnost
Gps- 1     B1 Sestavljen objekt iz dveh lomljenih lamel: 7,50 x 8,00/ 8,80 m x 2 P + N + ravna streha (ali P+N+ M)
  Gps- 2   B2 Sestavljen objekt iz dveh lomljenih lamel: 7,50 x 9,00/ 9,80 m x 2 P + N + ravna streha (ali P+N+ M)
       
    Dva objekta imata skupen dovoz največ 3 etaže
 
(2) Višine objektov ne smejo presegati 8,00 m (ravne strehe) ali kombinirane strehe 11,00 m, merjeno od nivoja zunanje ureditve najnižjega dela stavbe. 
 
Izhodiščne višinske kote, ki lahko odstopajo do cca 30 cm.
 
    Višinski gabariti Predvidena višinska kota dostopa
Gps- 1 B1 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 408,60 m -N v nadstropju
Gps- 2 B2 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 414,50 m - N v nadstropju
 
Objekta B1 in B2 na zemljiščih Gps-1  in Gps-2 je potrebno globoko temeljiti s piloti.    Izvedba pilotov se določi na podlagi testnega pilota ali vrtine globine 7 m. 
 
(3) Višinska umestitev novih objektov naj sledi terenskim danostim na lokaciji in višinskemu poteku dovoza in ceste, ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam.
 
(4) Pri stavbah z ravno streho je dopustna izvedba dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
 
(5) Gradnja pomožnih objektov (samo nadstrešnice) na gradbeni parceli je dopustna, v kolikor ni mogoče prostorov urediti v sestavi obstoječih objektov. Pri tem mora biti zagotovljen dovoz do obeh stanovanjskih enot.
 
Funkcionalna enota F2:
(1) Velikost objekta:        5 x enostanovanjski objekt
 
Oznaka Gradbene parcele Tip objekta Velikost objektov / Tlorisni gabariti Predvidena višina objekta/ Etažnost
Gps- 3   Gps- 4   Gps- 5 A2 8,50 x 11,00 m P + N + ravna streha (ali K+P+ M = 3 etaže)
  Gps- 6   Gps- 7 A1 7,50 x 10,00 m P + N + ravna streha (ali K+P+ M = 3 etaže)
 
(2) Višina novega objekta ne sme presegati 8,00 m (ravne strehe) ali kombinirane strehe TIP A1 = 10,00 m, TIP A2 = 11,00 m, merjeno od nivoja zunanje ureditve najnižjega dela stavbe.
(3) Izhodiščne višinske kote, ki lahko odstopajo do cca 30 cm.
 
    Višinski gabariti Predvidena višinska kota dostopa
Gps- 3 A2 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 416,90 m - P  
Gps- 4 A2 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 420,30 m - P  
Gps- 5 A2 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 423,30 m - P  
       
Gps- 6 A1 do 8.00 m - zg. rob atike do 10.00 m,  sleme 425,50 m - P  
Gps- 7 A1 do 8.00 m - zg. rob atike do 10.00 m,  sleme 428,10 m -P  
 
(4) Objekti A1 in  A2  so na terenu pogojno stabilni. 
Vzhodni od objektov A2 na zemljišču Gps5, je potrebno temeljiti v nepodajni podlagi, ki je na globini 2,0 m. 
Ostali objekti se lahko plitko temeljijo z ustrezno globoko zaledno drenažo in z nižjimi obremenitvami objektov na temeljno podlago.
(5) Višinska umestitev novih objektov naj sledi terenskim danostim na lokaciji in višinskemu poteku dovoza in ceste ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam.
(6) Gradnja pomožnih objektov (samo nadstrešnice) na gradbeni parceli je dopustna, v kolikor ni mogoče prostorov urediti v sestavi obstoječih objektov.
 
Funkcionalna enota F3:
(1) Velikost objektov:        2 x dvostanovanjski objekt
 
Oznaka Gradbene parcele Tip objekta Velikost objektov / Tlorisni gabariti Predvidena višina objekta / Etažnost
Gps- 8 C1 8,50 x 12,50 m, vsaki etaži je eno stanovanje, dva objekta imata skupen dovoz P + N + ravna streha (ali K+P+ M) največ 3 etaže
Gps- 9 C1
Gps-10 PP+K Pokrito parkirišče s kletjo v nizu K+P (do višine 7,00 m)
 
(2) Višina novega objekta ne sme presegati 8,00 m (ravne strehe) ali kombinirane strehe 11,00 m, merjeno od nivoja zunanje ureditve, najnižjega dela stavbe.
 
Izhodiščne višinske kote, ki lahko odstopajo do cca 30 cm.
 
      Predvidena višinska kota dostopa
Gps- 8 C1 do 8.00 m - zg. rob atike do 11.00 m,  sleme 418,20 m - P
Gps- 9 C1 418,00 m - P
Gps- 10 PP+K Pokrito parkirišče s kletjo v nizu 414,40 m - K 417.40 m - P
 
(3)  Objekti so na terenu pogojno stabilni. 
Objekti se plitko temeljijo z ustrezno globoko zaledno drenažo in z nižjimi obremenitvami objektov na temeljno podlago. 
(4) Višinska umestitev novih objektov naj sledi terenskim danostim na lokaciji in višinskemu poteku dovoza in ceste ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam.
(5) Gradnja pomožnih objektov (samo nadstrešnice) na gradbeni parceli je dopustna, v kolikor ni mogoče prostorov urediti v sestavi obstoječih objektov.
13. člen
(oblikovanje pomožnih objektov)
(1) Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Odprte nadstrešnice, ki služijo kot funkcionalna dopolnitev, morajo biti arhitekturno usklajene z osnovnim stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti območja. V območju urejanja so dovoljene samo nadstrešnice.
 
Načrtovani pomožni objekti so nadstrešnice:
 
Oznaka GPS Tip objekta Pomožni objekt Velikost pomožnih objektov
Gps - 1 B1 2 x nadstrešnica 3,80 m x 5,25 m
Gsp- 2 B2 2 x nadstrešnica 3,80 m x 5,25 m
       
Gps - 3 A2 nadstrešnica 3,50 m x 5,50 m
Gps - 4 A2 nadstrešnica 4,00 m x 6,00 m
Gps - 5 A2 nadstrešnica 4,00 m x 6,00 m
Gps-- 6 A1 nadstrešnica 3,10 m x 5,50 m
Gps - 7 A1 nadstrešnica 3,50 m x 6,00 m
       
Gps - 8 C1 / /
Gps - 9 C1 / /
 
(2) Višinska umestitev nadstrešnic naj sledi terenskim danostim na lokaciji in višinskemu poteku ceste ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam. V kolikor je treba na padajočem primeru izvesti zaradi primernega dovoza večje nasipavanje terena, se za izravnavo lahko izvede kletni del. Vkopan manjši kletni del služi tehničnim prostorom posameznega stanovanja, tudi za namene hranilnike energije. 
 
(3) Streha nad pomožnimi objekti sledijo oblikovanju streh nad osnovnimi stanovanjskimi objekti. Predlagane so ravne strehe oziroma strehe z nakloni z možnostjo namestitve solarnih sistemov ali izvedba zelenih streh.
 
(4) Oblikovanje ograj:
Postavitev ograje je dovoljeno na posestno mejo do višine 1,20 m nad raščenim terenom.
Dopustne so žive meje. Prepovedana je saditev vrst, ki so strupene vrste za otroke ter tujerodnih invazivnih vrst. 
Dovoljena je postavitev panelnih mrežastih ograj do višine 1,20 m. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti in so od javne prometne površine oddaljena minimalno 5,00 m.
 
(5) Oblikovanje delilnih zidov: 
Podporni zidovi naj bodo izvedeni v naklonu do višine max.1,2m, kamniti ali z izgledom kamnitih podpornih zidov in ozelenjeni. Višje oporne zidove se izvede v kaskadah. 
Dopustna je izvedba v gabionih, ki se kombinira z mrežasto ograjo ali pasovi žive meje.
14. člen
(dovoljeni posegi na obstoječih objektih)
(1) Po končani gradni stanovanjskih legalno zgrajenih objektih v vseh funkcionalnih enotah so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadomestne gradnje v enakih gabaritih kot obstoječe, spremembe namembnosti v okviru dovoljene klasifikacije v posamezni funkcionalni enoti.
15. člen
(parcela namenjena gradnji)
(1) Obstoječe parcelno stanje ne omogoča racionalne izrabe prostora za gradnjo stanovanjske soseske glede na padajoč teren v obcestnem pasu, zato se za novogradnjo določijo nove gradbene parcele stavbe.
Gradbena parcela stavbe obsega zemljišče pod načrtovano stavbo in pripadajoče zemljišče, ki je trajno namenjeno rabi stavbe oziroma objekta.
 
(2) Območje OPPN za nameravano gradnjo je razdeljeno na devet parcel za gradnjo stanovanjskih objektov, skupno zemljišče z omejeno skupno rabo ter zemljišče za skupno rabo soseske ter javne površine. Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz grafičnega dela. 
 
(3) Izhodišča za OPPN in okvirno obsega:
 
Funkcionalna enota Oznaka Gps Velikost Gps – cca: m2 Tip objekta Zazidana površina m2   Osnovna namenska raba
F1 Gps - 1 732,60 m2 B1 126,25 11210 dvostanovanjska stavba
Gps - 2 744,00 m2 B2 141,00 11210 dvostanovanjska stavba
F2 Gps - 3 525,60 m2 A2 93,50 11100 enostanovanjske stavbe
Gps - 4 525,90 m2 A2 93,50 11100 enostanovanjske stavbe
Gps - 5 525,70 m2 A2 93,50 11100 enostanovanjske stavbe
Gps - 6 523,90 m2 A1 75,00 11100 enostanovanjske stavbe
Gps - 7 524,00 m2 A1 75,00 11100 enostanovanjske stavbe
F3 Gps - 8 536,10 m2 C1 106,25 11210 dvostanovanjska stavba
Gps - 9 510,50 m2 C1 106,25 11210 dvostanovanjska stavba
Gps - 10 456,80 m2 PP+K  pokrito  parkirišče s kletjo 4 x 5,0 x 5,0 m Omejena skupna raba (C1+C1)
Gps - 11 466,00 m2 parkirišče, igrišče, zelenica Skupna raba naselja
  Javne cestne površine    
 
(4) Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja geodezije in  evidentiranja nepremičnin.
16. člen
(odprte in zelene površine)
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem glede na namembnost. 
(2) Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ureditve ter objekte, je pri določanju elementov dostopa do objektov potrebno predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir.
 
(3)Terase ob enostanovanjskih stavbah so shematsko prikazane v grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena in stavbo, se terase locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča.
(4)Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozom na parkirna mesta oz. tlakom pod nadstrešnicami, raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah se pred vhodi prilagodijo kotam pritličja.
(5) Oblikovanje reliefa območja: Višinske razlike terena se, v kolikor je mogoče, izvedejo na način, da teren čim bolj enakomerno, zvezno pada. Dopustno je tudi oblikovanje brežin, ali opornih zidov z zasaditvijo vezano na umestitev stanovanjskih stavb v padajoč teren.
 
(6) V območju skupne rabe naselja na zemljišču Gps-11 se nahaja parkirišče, igrišče za najmlajše otroke in z parkovno urejene zelenice. 
  • Relief sledi obstoječim raščenim površinam med dovozno cesto parc. št. 237/4 in 237/9   in javno potjo na parc. št. 522/12 vse 1870 k.o. Ojstro. Območje leži ob križišču oziroma razpotju poti.
  • Ob robu razpotja so umeščene tlakovane površine kot  skupno parkirišče naselja, kjer je ozelenjen južni rob zasajen z drevoredom s krošnjami  dreves nad 2,50 m.
  • Elemente igrišča se postavi v zelene travniške pasove s posameznimi drevesi in pokrivnimi grmovnicami, prekrivnimi in nekoliko višjimi grmovnicami avtohtonih in neinvazivnih  vrst.
(7) Materiali: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
 
(8) Vrt stanovanjskih stavb se načrtuje ob upoštevanju naravnih danosti, skladno s krajevno tipologijo in ob upoštevanju norm in tehnik krajinsko-arhitekturnega oblikovanja.
 
(9) Zasaditev:
  • Zasadijo se srednje ali visokodebelna sadna drevesa.
  • Visokodebelna drevesa se ne sadijo ob severnih posestnih mejah.
  • Ob stanovanjskih objektih mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno sadno drevo.
  • Sajenje invazivnih tujerodnih vrst ni dopustno.
(10) Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
(1) V območju OPPN je obstoječa gospodarske javna infrastruktura in se načrtuje dopolnitev oziroma predelava naslednjih infrastrukturnih vodov z izvedbo novih priključkov:
  • prometno omrežje,
  • vodovodno omrežje,
  • kanalizacijsko omrežje,
  • elektroenergetsko omrežje,
  • javna razsvetljava,
  • telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
  • odvoz odpadkov.
18. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
  • novi objekti v območju morajo biti priključeni na načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na telekomunikacijsko in KKS omrežje;
(2) Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, pri čemer je treba upoštevati prioritetno priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo; 
  • vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno  vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
  • v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču ter dati služnost upravljavcu posameznega komunalnega voda;
  • trase in križanja komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
  • gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno; 
  • dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov;
  • dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
  • dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
  • obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju, je dopustno odstraniti, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati    zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
  • poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku,
  • križanja komunalnih vodov se izvedejo podzemno.
19. člen
(prometna ureditev)
(1) Glavno napajanje območja je obstoječa krajevna cesta KC 423171 in v nadaljevanju na lokalno cesto LC 122121, ki predstavlja navezavo na novo cesto med Trbovljami in Hrastnikom. 
 
(2) V samo območje tega OPPN-ja sta vključeni dve obstoječi javni poti, in sicer: 
  • Na jugu je javna pot (JP 933 422 /parc. št. 237/9 k.o. 1870 Ojstro), na katero se izvedejo priključki za nove prostostoječe stanovanjske hiše.
  • Dovoz v naselje s križiščem JP 923 421 /parc. št. 237/4, k.o.1870 Ojstro, se lokacijsko ohranja. 
(3) Organizacijska zasnova načrtovane pozidave omogoča izvedbo novin cestnih priključkov za nove objekte  iz obstoječih poti. Pri oblikovanju gradbenih parcel se ohranja koridor javne poti. 
 
(4)  Vse cestne ter manipulativne površine in parkirišča naj bodo asfaltirana, možne so tudi druge izvedbe (tlakovanje, betonske izvedbe,..).
20. člen
(mirujoči promet)
(1) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
stanovanjske stavbe                - 2 PM na stanovanjsko enoto
    
(2) Za potrebe dopolnilne dejavnosti je potrebno zagotoviti na zemljišču investitorja:
Trgovski  in gostinski lokali                           - najmanj 1 PM / 30 m2 koristne površine 
Stavbe za kratkotrajno nastanitev               -  najmanj 1 PM / na sobo ali apartma
Poslovni objekt in druge dejavnosti              - najmanj 1 PM / 30 m2.
                              
(3) V kolikor investitor ne more zagotoviti ustreznega števila parkirnih mest na gradbeni parceli stanovanjske stavbe, se manjkajoča parkirna mesta lahko zagotovijo na skupnem zemljišču na podlagi so-investiranja ob cesti južnem cestnem robu (parkirišče na skupnih površinah naselja).
 
(4) Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope do objektov in uvoze na parcele, manipulacijske površine za obračanje osebnih vozil ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
 
(5) Ceste v območju morajo omogočiti neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Izvedba povoznih površin mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
21. člen
(vodovodno omrežje)
(1) V zaledju območja, ki ga ureja ta OPPN, je do obstoječih stanovanjskih objektov že izvedeno vodovodno omrežje. V samem območju urejanja ni izvedenega vodovodnega omrežja.
 
(2) Obstoječe vodovodno omrežje se nahaja izven obravnavanega območja. V neposredni bližini je objekt javnega vodovoda in sicer na parc. 242/3 k.o. Ojstro stoji vodohram. Od vodohrama poteka preko parc. 242 k.o. Ojstro obstoječi primarni vodovod do parcele severne napajalne ceste naselja na prec. 242/4 k.o. Ojstro se odcepi sekundarna veja vodovoda, ki se konča cca 30 m od severne meje obravnavanega območja.
 
(3) Previdena gradnja stanovanjskih objektov je obcestna zazidava ob južni napajalni cesti. Za napajanje teh objektov se s severne strani ceste podaljša sekundarna veja vodovoda do križišča, kjer se po južni napajalni cesti izvedeta krak proti vzhodu (parc. št. 237/9 Ojstro) in zahodu (parc. št. 237/4 k.o. Ojstro).  Vzhodni krak se konča na parc. št. 237/13 k.o. Ojstro oziroma ob meji novo oblikovanih gradbenih parcel stavb Gps-6 in Gps-7, kjer je dolgoročno predvidena možnost priključevanja novih objektov v širšem območju TR-57. Zahodni krak pa napaja objekte na Gps-1 in Gps-2.
 
(4) Za nadaljevanje sekundarnega vodovoda, izvedbo obeh krakov vodovoda in nove priključke je treba izdelati hidravlični izračun, iz katerega bo razvidno, ali je obstoječi vodovodni cevovod zadosten
 
(5) Zagotoviti je potrebno predpisane odmike od obstoječih vodovodnih vodov na podlagi »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje« (UVZ 21/2014).
 
(6) Za zagotovitev proti požarne zaščite je potrebno zgraditi novo nadzemno hidrantno omrežje. 
 
(7) Projektno je treba obdelati:
  • Prestavitve, odklope, nove trase, priključke in hidrantno omrežje,
  • Vsa križanja z ostalimi infrastrukturnimi vodi,
  • Vse nove vodovodne priključke z vodometnimi jaški,
  • Za nove priključke je potrebno izdelati hidravlični izračun, iz katerega bo razvidno ali bo projektirani vodovodni cevovod in obstoječi vodohran Zg. Topoletovo z obstoječimi cevovodi zadosten,
  • V primeru, da na mestu vodovodnega priključka ni zagotovljenega zadostnega tlaka (min. 2,0 bar), mora investitor poskrbeti za napravo za dvig tlaka v objektu;
(8) Projektni pogoji upravljavca:
  • Nad dimenzijo DN 80 se obvezno uporabijo cevi iz modularne litine z VRS spoji ustrezne in preverjene kakovosti.
  • Vodomerni jaški morajo imeti odtok iz jaška in biti morajo locirani izven objekta na lahko dostopnem mestu.
  • Vodovodni priključek se izvede v vodomernem jašku, opremljenim z vodomerom pred pripravljenim za daljinsko odčitavanje (elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca).
  • Vodovodni priključek z vodomerom izvede upravljavec Komunala Trbovlje, d. o. o. na stroške investitorja.
  • Za trase, kjer bodo potekali novi cevovodi in priključki je potrebno pridobiti služnosti, v kateri se opredeli tudi pravica do vzdrževanja.
  • Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje, d.o.o) dostaviti posnetek (PID) trase vodovoda v elektronski obliki, skladno s Pravilnikom o obvezni vsebini geodetskega posnetka za vnos v kataster GJI upravljavca.
(9) Upoštevati je potrebno določbe »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje« (UVZ št. 21/2014).
22. člen
(odvodnjavanje  odpadnih voda )
(1) Na območju OPPN je delno izvedeno kanalizacijsko omrežje, ki ni prilagojeno novi pozidavi in močno obremeni prosta zemljišča predvsem parc. št. 237/6 in 237/5 obe k.o. Ojstro v funkcionalni enoti F1. Izvedeni kanalizacijski vodi so v upravljanju Komunale Trbovlje d.o.o.
 
(2) Pri izgradnji kanalizacijskega sistema je potrebno celotno odvodnjavanje zgraditi v ločenem sistemu.
 
(3) Izvedba načrtovane gradnje stanovanjskih objektov zahteva ukinitev in prestavitev nekaj jaškov in obstoječega omrežja in sicer zlasti razbremenitev zemljišča na parc. 237/6 in 237/5 k.o. Ojstro. Priključni jašek so ohrani in po potrebi rekonstruira kanalizacijski jašek na skrajnem zahodnega dela parcele 237/6 k.o. Ojstro, ki leži v funkcionalni enoti F1. 
 
(4) V skladu z geomehansko geotehničnim poročilom št. GG 330/11/23, (z dne 15. 12. 2023, izdelovalca GHC Projekt), je treba izvesti odvodnjavanje globinskih vod z linijskimi drenažnimi rebri.
 
(5) Vzhodni rob obravnavnega območja nima kanalizacijskega omrežja. Tu se zgradi novo omrežje, ki se priključi na jašek o križišču južne napajalne ceste na parceli 237/6 k.o. Ojstro. Na nov vod je smiselno priključiti tudi objekte domačije parc. *37 k.o. Ojstro.
 
(6) Meteorno vodo s strešin se preko rezervoarjev za kapnico odvaja v novozgrajeno meteorno kanalizacijo. Tudi iz drugih tlakovanih površin stanovanjskih objektov je treba preko peskolovov in eventualnih lovilcev olj odvajati v meteorno kanalizacijo.
 
(7) Meteorno vodo cestišč in parkirišč se preko peskolovov in lovilcev olj spelje v novozgrajeno meteorno kanalizacijo ob južni strani napajalnih cest, kakor je razvidno iz grafičnih načrtov. 
 
(8) Zaledne vode na individualnih gradbenih parcelah je treba speljati preko drenažnih cevi v meteorni kanal. 
 
(9) V območju urejanja je na južni in vzhodni strani dovozne ceste že izvedena mulda, ki odvaja vode širšega območja in delno iz cestišča. Ta voda je spelje v južni kanal meteorne kanalizacije. Novo meteorno kanalizacijsko omrežje se spelje iz območja v  potok Ojstršica. 
 
(10) Meteorno in fekalno kanalizacijo je potrebno projektno obdelati in pri tem upoštevati določbe »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje« (UVZ 21/2014) ter projektne pogoje upravljavca,
 
(11) V kolikor gradnja kanalizacije poteka po zemljiščih, ki niso v lasti investitorja, mora le ta pridobiti ustrezne overjene služnostne pogodbe za gradnjo po zemljiščih, po katerih bo potekala kanalizacija, 
 
(12) Po končanih delih je potrebno upravljavcu (Komunala Trbovlje, d.o.o) dostaviti posnetek trase zunanje kanalizacije skladno s »Pravilnikom o obvezni vsebini geodetskega posnetka za vnos v kataster GJI upravljavca«.
23. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na delu območja poteka obstoječe srednje-napetostno in nizkonapetostno distribucijsko omrežje za uporabnike izven obravnavanega območja. Obstoječe nizkonapetostno omrežje je zgrajeno kot nadzemno in delno  je podzemno kabelsko omrežje.
(2) Obstoječ glavni NN (SN – do 35 kW) vod poteka skozi območje predvidene gradnje in sicer:
  • od TP na parc. 247/5 in 247/4, čez cesto in parc, 247/3, 522/9 in 237/7 in zemljišča predvidene gradnje prac.  237/6 in 237/5 vse k.o. Ojstro  je treba prestaviti izven  območja gradnje novih objektov.
  • Obstoječi prosto-zračni  vod NN, ki poteka preko parc. 242/2,  237/12, do droga na parc.  237/13 k.o. Ojstro se odstrani.  
(3) Novogradnje se priključijo na transformatorsko postajo Zgornje Topoletovo, kar trenutne obremenitve omogočajo. Načrtovani stanovanjski objekti ali novi porabniki električne energije na obravnavanem območju so bodo napajali preko nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje parc. št. 247/5 k.o. Zgornje Topoletovo, ki leži preko napajalne ceste na zahodnem robu obravnavanega območja. 
 
(4) Ob  napajalnih cestah obravnavanega območja na severni strani poteka podzemni elektro NN vod. 
 
(5) Za energetsko oskrbo načrtovanih stanovanjskih enot je treba zgraditi novo nizkonapetostno omrežje s pripadajočo kabelsko kanalizacijo, ki bo na delu omrežja usklajeno s predvidenim umikom obstoječega nizkonapetostnega omrežja. Traso novega voda NN omrežja je treba uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d.  
 
(6) Pred gradnjo ali ureditvami znotraj območja je treba predhodno izvesti vse eventualne prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, za katero je potrebno pridobiti upravno dokumentacijo. Prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov izvaja upravljavec na stroške investitorja. 
 
(7) Skladno z veljavnimi smernicami se predvidevajo nove prostostoječe merilne omarice, ki omogočajo namestitev večjega števila merilnih mest oziroma priključitev večjega števila stanovanjskih enot v eni omarici.
 
(1) Vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na elektroenergetskih vodih in napravah kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja teh del.
 
(2) Potek trase novega nizkonapetostnega omrežja in del omrežja, ki se bo umaknilo, je treba projektno obdelati in uskladiti s predstavnikom podjetja Elektro Ljubljana d.d.
 
(3) Vsa dela v bližini električnih vodov in naprav so dovoljena samo pod strokovnim nadzorom predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d.
24. člen
(telekomunikacijsko in KKS omrežje)
(1) Na območju urejanja že potekata obstoječe TK in KKS omrežje, ki napaja posamezne objekte v zaledju obravnavanega območja.
 
(2) Zaradi nove pozidave oz. komunalne ureditve potrebno dele trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije prestaviti in izvesti nove dele omrežja. Projektno obdelano omrežje in izvedba je pod nadzorom in po navodilih predstavnika upravljavcev teh vodov.
 
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati priključitev načrtovanjih objektov na širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS, ki bo izvedeno za zaščitnimi cevmi. 
 
(4) Na podlagi predhodno izdelati tehničnih projektov. Vstopne točka KKS se določi v projektnih rešitvah, ki je usklajena z upravljalci vodov in se prikaže v zbirni situaciji komunalnih vodov. 
 
(5) Kabelska kanalizacija omrežja KKS ja na območju urejanja od vstopne točke dalje izvedljiva z umestitvijo SFX ali PE cevi ustrezne dimenzije  premera f=110 mm ali 125 mm, z vmesnimi revizijskimi jaški in izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do priključne točke (stavbe).
 
(6) Pri križanju trese kabelske kanalizacije KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90°, oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,30 m.
 
(7) Na delu obravnavanega območja poteka zanka CATV omrežja.  Pri izvedbi nove pozidave je treba izvesti delno prestavitev obstoječih vodov CATV omrežja (funkcionalno območje F1), ter za funkcionalni območji F2 in F3 izdelati projektno dokumentacijo po navodilih upravljavca omrežja.
25. člen
(ogrevanje)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje sistem oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije, ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. 
(2) Energijsko učinkovita stanovanjska gradnja je v slovenskem prostoru postala del gradbene prakse.
(3) Obravnavana stanovanjska soseska leži  na robu mesta, kjer se ne pričakuje izgradnje javnega daljinskega centralnega sistema ogrevanja. 
(4) Pri objektih se lahko namesto priključitve na javno omrežje (razen kjer je ta obvezujoča z občinskim predpisom), načrtujejo in gradijo energetski sistemi iz obnovljivih virov energije, ki omogočajo samooskrbo, kot so vgrajevanje naprav na lesno biomaso, toplotnih črpalk in predvsem termični solarni sistemi s hranilniki. 
V.  REŠITVE IN UKREPI  ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE, ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
26. člen
(varstvo narave ter kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni območja varstva narave. 
 
(2) V območju urejanju tega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
  • Ne glede na prejšnjo točko, velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
  • Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
27. člen
(varovanje tal, voda ter protipoplavni ukrepi)
(1) Varstvo tal: 
Pri varstvu tal objektov je treba nameniti posebno pozornost ustreznim protierozijskim ukrepom, stabilnosti tal, varni gradnji in uporabi objektov ter ustreznem odvajanju lastnih in zalednih voda. 
 
Vse parkirne in manipulativne površine za vozila morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Meteorna voda iz objektov in prometnih površin se preko peskolovov in lovilcev olj odvaja v predvideno novo meteorno kanalizacijo.  
Odvodnjavanje iz obstoječih prometnic se posodobi preko peskolovov in lovilcev olj v novo zgrajeno meteorno kanalizacijo. 
Znotraj območja urejanja je treba zgraditi fekalno in meteorno kanalizacijo.
 
(2) Varstvo voda:
Obravnavano območje ne spada v območje varstva vodnih virov. Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno s komunalno ureditvijo. Potrebno je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak.
 
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22-ZVO-2 in 75/22), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS, št. 98/15, 44/22-ZVO-2 in 75/22). Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05 in 44/22-ZVO-2).
 
Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
 
Uporaba materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena.
 
(3) Varstvo pred poplavami:  
Na območju OPPN ni območij vodnih virov in varstva pred poplavami.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati državne in lokalne predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. 
 
(2) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase ali sončne energije) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen pomožnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi.
 
(3) Na območju stanovanj je dovoljen lokalni promet in dostava blaga in tehnike za umirjanje prometa.
 
(4) V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. V primeru prevozov po javnih prometnih površinah je treba zmanjšati raznos materialov iz gradbišča tako, da se:
  • skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
  • transportna vozila prekriva,
  • kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje OPPN spada v III. stopnjo varstva pred hrupom, čisto stanovanjsko okolje brez hrupnih dejavnosti in zaledjem kmetijskih površin. V tovrstnih območjih raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti, ki znašajo 75 dB v dnevnem oziroma 65 dB v nočnem času.
(2) Smernice svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da se v mirno stanovanjsko okolje ne vgrajujejo prezračevalne naprave in toplotne črpalke, ki lahko v nočnem času povzročajo moteč hrup.
30. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter embalažnina-plastenke in pločevinke) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. 
 
(2) Odjemna mesta za stanovanjske hiše morajo biti prometno dostopna na sami gradbeni parceli, ne smejo pa biti na prometnih površinah. V križišču naselja ob prometnici je urejen ekološki otok za zbiranje ločenih frakcij (papir, steklo).
 
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11 in 44/22-ZVO-2).
(8) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih. 
 
(9) Vse rešitve in ukrepi za izvedbo in delovanje komunalne infrastrukture so skladni z določili 1. mnenja Komunale Trbovlje, štev. 18321/2023, dne 15. 6. 2023.
31. člen
(naravne in druge omejitve)
(1) Celotno obravnavano območje  OPPN TR-57 (Ojstro- Jug) ni na vodovarstvenem območju, ne leži v bližini vodotoka, ni na območju nevarnost poplav, je pa celotno območje na potencialno plazljivem območju in celotno območje na erozijskem območju. Nevarnost pojavljanja pojavov pobočnega »plazovi, podori in masivni tokovi sedimentov » so majhne in srednje stopnje nevarnosti.
 
(2) Ker je območje potencialno izpostavljeno eroziji in plazljivosti, je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati geomehansko geotehnično poročilo št. GG 330/11/23, z dne 15. 12. 2023, izdelovalca GHC Projekt. V času izvedbe je potrebno zagotoviti ustrezni geološko geomehanski nadzor.
Iz navodil opravljenih raziskav, je treba na zgornji strani območja urediti odvodnjavanje globinskih zalednih vod z linijskim drenažnim rebrom.
 
(3) Območje se nahaja na robu vplivnega območja rudnika. 
V času zapiranja rudnika je družba RTH izvedla dokončno sanacijo okolja in odpravila posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Na območjih, kjer posledic ni bilo mogoče v celoti odpraviti, pa je družba izvedla ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenja ljudi in živali ter izključujejo predvidljive škode na objektih in okolju. 
Po ukrepih zapiranja rudnika se dolgoročno izvaja monitoring. 
32. člen
(potresna varnost)
(1) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti. Pospešek tal na območju OPPN (g) je 0,150.
33. člen
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
 (1) V OPPN so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
  • pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
  • treba je zagotoviti omike od mej parcel in  med objekti ali zagotoviti potrebne požarne ločitve na ureditvenem območju so zagotovljeni tako, da je onemogočeno širjenje in prenos požara z objekta na objekt.
  • prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa.
  • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.
(2) Zagotovljen je dovoz po utrjenih prometnih površinah, ki bi ob morebitnem požaru omogočile gasilcem dovoz, dostop in postavitev vseh potrebnih gasilskih in reševalnih sredstev na zunanjih površinah objektov. 
 
(3) Zagotovljeni so zadostni odmiki med posameznimi obstoječimi in novozgrajenimi objekti.
 
(4) Za evakuacijo je zagotovljeno zadosti prostih zunanjih površin. Kot evakuacijski prostor v primeru požara lahko služijo tudi urejene parkirne površine in kmetijska zemljišča.
 
(5) Za zagotovitev varstva pred požarom je potrebno zgraditi novo hidrantno omrežje in namestiti nadzemne hidrante. Predvidi se dva hidranta ob ekološkem otoku ter v obcestne pasu ob parcelni meji 
Gps-6 in Gps-7.
 
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.« 
 
(7) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna, ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki veljajo za objekte, ki se projektirajo.
 
(8) V sklopu zaščitnih ukrepov je pri novih stavbah potrebna  ojačitev prve plošče nad prostori.
VI. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
34. člen
(fazno izvajanje)
(1) Obravnavano območje se deli v 3 funkcionalne enote, oziroma v tri nize obcestne pozidave ter skupne površine, zato se izvajanje posegov predvidi po funkcionalnih enotah. Vrstni red oziroma zaporedje izvajanja sledi možnosti komunalnega opremljanja oziroma izvedbi prevezave in ukinjanju vodov javne gospodarske infrastrukture ter terminskemu planu investitorja.
 
(2) V območju so izvede prometnice, na katere se izvedejo cestni priključki za načrtovane objekte. Potrebna infrastruktura v območju cest za priključitev načrtovanih objektov na vodovod, kanalizacijo, elektriko, se izvede fazno tako, da bo vsaka faza lahko delovala samostojno.
 
(3) Predvidena gradnja predvidenih novogradenj z zunanjo ureditvijo po posameznih sklopih. Vsak sklop lahko predstavlja samostojno fazo, za katerega so potrebna predhodna dela na GJI: 
 
Funkcionalna enota F1: niz obcestne pozidave severno od napajalne ceste s križiščem  (JP 923 421):
  • Prestavitev obstoječega glavnega elektro voda SN do 35,  ki poteka čez območje gradnje predvidenih objektov,
  • Ukinitev kanalizacijskega omrežja, ki poteka čez območje gradnje predvidenih objektov in prestavitev fekalni zbirni kanal v obcestni koridor,
  • Izgradnja meteorne kanalizacije
  • Prestavitev TK voda Telekom OV,
  • Delna prestavitev OV CATV omrežja,
  • Izvesti nov sekundarni vodovod (obstoječi vodovod je izven obravnavanega območja);
Funkcionalna enota F2: niz obcestne pozidave severno od jugovzhodne napajalne ceste (JP  923 422)
  • Prestavitev ali ukinitev prosto-zračnega elektro voda NN,  ki poteka čez območje gradnje predvidenih objektov,
  • Prestavitev voda javne razsvetljave,
  • Prestavitev OV telekom omrežja,
  • Izgradnja novega kraka priključnega vodovoda, (obstoječi vod je izven obravnavanega območja),
  • Izgradnja novega fekalnega voda priključni kanalizacijski jašek je v križišču v obravnavanem območju),
  • Izgradnja meteorne kanalizacije; 
Funkcionalna enota F3: niz pozidave južni rob jugovzhodne napajalne ceste (JP  923 422)
  • Prestavitev TK voda Telekom OV,
  • Tej enoti ni drugih GJI vodov. Za napajanje nove pozidave se zgradi del potrebne infrastrukture, ki projektirana za
  • funkcionalno enoto F2.
VII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN
35. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
  • pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
  • zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
  • sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
  • zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
  • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
  • vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje:
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
 
(3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
VIII. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
36. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih, oblikovalskih in prostorskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturno -urbanistično zasnova.
 
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
 
(3) Odstopanja od tehničnih in prostorskih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
 
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih dimenzij objektov. Stavbe so lahko poljubno manjše, s tem da ohranjajo podolgovato tlorisno zasnovo. Odstopanja dimenzij stavb navzgor so omejena do največ +10 %, vendar stavbe ne smejo segati izven regulacijske linije, prepisanih odmikov od posestnih mej in ne smejo presegati dovoljene stopnje izkoriščenosti zemljišča.
Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
 
(4) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: odstopanja so dovoljena do ± 0,50 m. Višinsko korekcijo se lahko izvede tako, da se prilagodi niveleta dovozne ceste, niveleta uvozov na gradbene parcele in višinska kota pritličij objektov.  
 
(5) Dopustna so posamezna višinska odstopanja za zagotavljanje tehnoloških procesov, kot npr. dimniki, antene, sončni zbiralniki, strojnice dvigala ter logotipi.
 
(6) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
37. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po izvedbi s tem prostorskim načrtom predvidenih ureditev in gradenj, oziroma po prenehanju veljavnosti tega prostorskega načrta se območju določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje, ki upoštevajo kontinuiteto arhitekturnega, urbanističnega in varstvenega urejanja območja. 
X. KONČNE DOLOČBE
38. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt TR-57 (OJSTRO JUG) je stalno na vpogled občanom in drugim pravnim osebam na pristojnem oddelku Občine Trbovlje.
39. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(objava in veljavnost)
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Zasavja in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 351 - 312/ 2023 - 13
Datum: 16. 04. 2025
Občina Trbovlje
Zoran Poznič, župan