Utrinki z osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Trbovlje, na kateri smo podelili najvišja občinska priznanja.
Prejemnik prvojunijske nagrade je Marjan Frelih – Mančo, naziv častni občan pa smo podelili Mirku Anžlu. Posebni županovi priznanji sta prejela Jožefa Kukovič in Roman Kukovič.
Letos obeležujemo 100. obletnico rojstva našega rojaka, kiparja Stojana Batiča. V njegov spomin je na odru večkrat zasijalo njegovo delo Rudarsko sonce, ki smo ga prav za to priložnost simbolično umestili na oder Delavskega doma Trbovlje.
Slovesni večer so z glasbenimi nastopi obogatili Kvatropirci, Duo Kamikazete in Delavska godba Trbovlje. Prireditev je povezovala Ajda Mlakar.
Iskrene čestitke vsem nagrajencem!
OBRAZLOŽITVE NAGRAJENCEV:
PRVOJUNIJSKA NAGRADA ZA LETO 2025
Marjan FRELIH
za nadpovprečno uspešno delo ter uveljavitev na različnih področjih družbenega in gospodarskega življenja
Marjan Frelih – Mančo se je rodil v Trbovljah materi iz haloške kmečke družine in očetu rudarju iz Trbovelj. Že v otroških letih je na »tretji etaži« v rudarski koloniji rad delal s krampom, lopato, sekiro in samokolnico in predvsem rad pomagal starejšim ljudem. Doma je po očetovi smrti, že pri enajstih letih, prevzel večino gospodarskih del.
Športni park Rudar je bil njegov raj. Začel je kot rokometaš in atlet v ŠD Rudar. Kot športnik je bil tovariški, nesebičen in socialen človek. Znan je bil kot izreden in pošten borec. Bil je kandidat za člana pionirske rokometne reprezentance, odzval se je vabilu v atletsko reprezentanco in bil nekaj let njen član v pionirski in mladinski kategoriji. V metu kopja je bil kar petkrat slovenski prvak in trikrat drugi v takratni Jugoslaviji.
Prvič je z delom začel v rudniški delavnici že takoj po osnovni šoli in se po poletni praksi vpisal v srednjo elektrotehnično šolo v Trbovljah. Po končali šoli se je zaposlil v podjetju EIMD kjer je opravljal različne naloge, od elektrikarja do nazadnje direktorja. Po stečaju 1991 je s somišljeniki nadaljeval in »novi« EIMD je sčasoma postalo podjetje, ki je opravljalo zahtevna dela za domači in tudi tuji trg. Tudi potem je Marjan Frelih poprijel za vsako delo, bil nabavni in prodajni delavec, delavski mojster in delavec, prokurist in nekaj časa tudi direktor. Mančo, kot so ga klicali sodelavci, je imel do vseh korekten in pošten odnos, zanj je imela beseda največjo veljavo. V času njegovega vodenja je bilo zaposlenih več strokovnjakov iz področja elektrike, elektronike in elektrotehnike. Pridobili so si tudi licenco za elektro meritve in dela v proti eksplozijski zaščiti.
Marjan Frelih - Mančo je aktiven delavec tudi na športnem področju. Je rokometni sodnik, delegat na mnogih državnih rokometnih tekmah. Od leta 1991 pa dela tudi za svojo »dušo« kot pravi. Bil je prvi »uradni« Miklavž in Božiček v Trbovljah, tudi dolgoletni dedek Mraz v mnogih šolah, vrtcih, na sprevodih in prireditvah. Danes ga zaznamuje lik Perkmandeljca, s katerim se je prvič srečal leta 2004, ob praznovanju 200 let rudarstva v Trbovljah. »Sem kot on, Perkmandelc tudi osebno«, pravi Mančo. Pristen, humoren, nagajiv in malo trmast. Mančo – Perkmandeljc je vsakodnevni lik za vse generacije in vse priložnosti.
Častni občan 2025
Mirko ANŽEL
za izjemen prispevek k ugledu in prepoznavnosti občine Trbovlje.
Mirko Anžel se je rodil leta1943 v Trbovljah, kjer je preživel otroštvo in se po šolanju na Vodenski OŠ in končani trboveljski gimnaziji leta 1961 vpisal na Elektrotehnično fakulteto Univerze v Ljubljani. A je po enem letu študij opustil in se odločil za šolanje na Vojaški letalski akademiji Jugoslavije. Izobraževal se je v Zadru in Pulju ter se specializiral za letenje z ameriškimi reaktivnimi lovci.
Po končanem šolanju je petnajst let kot pilot služboval v vojski, od tega osem let v lovski enoti z nadzvočnimi letali, nato pa je postal preizkusni pilot v letalskem preizkusnem centru. V tem obdobju se je še dodatno izobraževal v Franciji. Leta 1966 je bil izbran za nosilca Titove štafete mladosti, ki jo je imel čast predati predsedniku Josipu Brozu Titu, le-ta pa mu je v zahvalo podaril zlato uro. Za nosilca štafete je bil izbran kot najmlajši pilot z najboljšimi uspehi v letalstvu.
Po koncu vojaške kariere je Mirko Anžel deloval v civilnem letalstvu, kot pilot potniških letal JAT ter različnih letalskih prevoznikih v tujini, med drugim na Irskem, v Maroku, Tanzaniji in Grčiji. Po upokojitvi je deloval kot letalski inšpektor v Direktoratu za civilno letalstvo v Beogradu, še vedno pa ostaja aktiven kot testni pilot, med drugim je sodeloval pri testiranju ultralahkih letal Pipistrel.
Mirko Anžel je svoje obširno znanje in pilotsko usposobljenost prenesel tudi na mlajšo generacijo Trboveljčanov. V letu 2012 je začel sodelovati s podjetjem Pipistrel pri preizkušanju štirisedežnega letala Pipistrel Panthera. V okviru tega projekta je Mirko Anžel ponovno opravljal naloge preizkusnega pilota. Prevzel je najzahtevnejše naloge preizkušanja Panthere in certificiranja dvosedežnega Virusa, kot so preizkusi visokih hitrosti, zvrtov ter stabilnostni preizkusi. Ob zahtevnem programu preizkusnega letenja pa je še praktično usposobil mlajšega kolega iz Trbovelj – Saša Kneza. Sašo Knez tako lahko danes sledi zgledu svojih trboveljskih pilotskih mentorjev; Borivoja Bivica, Viktorja Hauptmana in Mirka Anžla, saj njihovo in svoje znanje prenaša na mlade pilote v letalski šoli Akademije 4, ki ima sedež v Trbovljah in matično letališče v Celju.
Mirku Anžlu so bile kot preizkusnemu pilotu odprte kabine letal po vsem svetu. Še danes ostaja aktiven in še vedno leti s športnimi letali tudi v Sloveniji. Tudi po upokojitvi je ostajal aktiven kot letalski inštruktor ter letalski izpraševalec pri polaganju praktičnih izpitov za pridobivanje pilotskih licenc. Njegova pripadnost Trbovljam se kaže v sodelovanju s trboveljskimi piloti in mentorstvu mlajšim letalcem, kar dodatno krepi ugled občine v mednarodnem prostoru. Kot domoljub, ponosen na rudarske korenine svojega očeta in zaveden Trboveljčan, je s svojim delom, talentom in predanostjo prispeval k prepoznavnosti rojstnega kraja.
Posebno priznanje župana Občine Trbovlje za leto 2025 prejme Jožefa Kukovič
Jožefa Kukovič – Joži, kot jo z naklonjenostjo kličejo Trboveljčani, je srce in gonilna sila Turističnega društva Trbovlje, kjer je aktivna članica 20 let. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in predanostjo sodeluje pri večini projektov, ki v našem mestu dihajo s turizmom in njegovim razvojem. Vedno nasmejana in polna pozitivne energije širi dober glas Trbovelj in regije po vsej Sloveniji, v naše kraje pa privablja obiskovalce, ki bi jih sicer pot morda zgrešila.
Joži je nepogrešljiva ambasadorka sejmov, dogodkov, prireditev in ostalih turističnih in promocijskih aktivnosti – tekmuje in kuha tradicionalne zasavske jedi, izdeluje unikatne turistične spominke, je pa tudi ponosna nosilka listine lokalnega turističnega vodnika. Rada se pošali, da »besede kar bruhajo iz nje«. Najbolj ponosna je na to, da ji je uspelo leta 2021 vključiti naše mesto v natečaj Turistične zveze Slovenije "Moja dežela lepa in gostoljubna". Prizadevala si je, da sta Turistično društvo Trbovlje in Turistično društvo Velenje leta 2023 podpisali listino o pobratenju. Konec koncev nas veže podobna preteklost. Posebej izstopa tudi njen angažma k dogodku Zlata vrtnica, kjer se vsako leto podeljujejo priznanja za dosežke na področju turizma.
Kjer zadiši po Trbovljah, je vedno tudi Joži – z nasmehom in neizmerno voljo. Pravi, da nas čaka še veliko dela, a s skupnimi močmi in vztrajnostjo bomo odprli vrata na Trojanah.
Županovo priznanje je izraz globoke hvaležnosti za nešteto ur prostovoljnega dela, ki ga Joži vedno opravi s predanostjo in srčnostjo. S svojo vizijo in energijo pomembno prispeva k razvoju trboveljskega turizma ter utrjuje podobo Trbovelj kot privlačne točke na turističnem zemljevidu Slovenije.
Župan podeljuje posebno priznanje župana Občine Trbovlje podeljuje Jožefi Kukovič za pomemben prispevek na gospodarskem področju – razvoju turizma v Trbovljah.
Posebno priznanje župana Občine Trbovlje za leto 2025
Roman Kukovič
Roman Kukovič se je rodil v Trbovljah, kjer je preživel svojo mladost in večino svojega življenja. Njegovo bogato kulturno-umetniško ustvarjanje obsega književnost, publicistiko, televizijsko in filmsko produkcijo, pa tudi organizacijsko delo na različnih kulturnih področjih.
Njegovo delo je pogosto prežeto z motivi Trbovelj. Romani Tisti njihovi srebrni glasovi, Pa prišla bo, pomlad, deloma pa tudi Deklica z gumbom, tvorijo literarno fresko, posvečeno njegovemu rojstnemu kraju. Nekaj del je prevedenih v srbohrvaški, angleški in italijanski jezik. Kot producent, scenarist in režiser je ustvaril številne televizijske, celovečerne in dokumentarne filme, med katerimi je marsikateri posvečen prav Zasavju. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno tudi v tujini, pred leti je za novelo Popotovanje z Almo prejel zamejsko, tržaško Prešernovo nagrado.
Je avtor dokumentarnih filmov o našem kraju, saj se je kot scenarist in režiser podpisal pod dela »1. junij v Trbovljah«, »Portret Stojana Batiča« in »Sonce v kvadrantu«. Po njegovem mladinskem romanu Tartinijev ključ, ki je izšel tudi v ponatisu in bil med nominiranci za nagrado Večernica, je v preteklem letu nastal istoimenski film režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, s katerim sta sodelovala tudi pri nastajanju scenarija. Film si je ogledalo več deset tisoč gledalcev po vsej Sloveniji in si prislužil že dve Zlati roli Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Tehnična izvedba prireditve: Dorjan, d.o.o.
Foto: R. Ahlin
