Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja TR-139 (Cona Žabjek)

Sprejem
Datum sprejetja:
18.06.2025
Organ sprejema:
Občinski svet
Objava
Datum objave:
20.06.2025
Začetek veljavnosti:
21.06.2025
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. in 128. členom ZUreP- 3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP in 23/24), 19. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18, 4/20, 4/24 ter Uradno glasilo e-občina, št. 17/25) in sprejetega Sklepa o pripravi OPPN za del območja TR-139 (Cona Žabjek), (Uradno glasilo e-občina, št. 13/24 in 34/24), je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 18. redni seji, dne 18. 6. 2025 sprejel naslednji
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA TR-139 (CONA ŽABJEK)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja TR-139 (cona Žabjek).
(2) Območje OPPN spada v enoto urejanja prostora TR-139 z namensko rabo CDo.
(3) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov in pripadajoče infrastrukture.
(4) OPPN  se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 4170.
(5) OPPN je izdelalo  podjetje AKA, d.o.o. Trbovlje, pod številko projekta OPPN 01/2024, v maju 2025.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev kot tudi vse strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri pripravi OPPN ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. 
 
(2) Tekstualni del OPPN je urejen v naslednjih poglavjih:
1.    Opis prostorske ureditve
2.    Umestitev načrtovanih ureditev v prostor, ki vsebuje:
  • vplive in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji,
  • rešitve načrtovanih objektov in površin,
  • pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo.
3.    Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4.    Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5.    Rešitve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6.    Način, vrsta in namen prenove naselja
7.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8.    Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9.    Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10.    Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
 
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
1.    Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN Občine Trbovlje s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju        
2.    Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3.    Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji            
4.    Zazidalna oz. ureditvena situacija            
5.    Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6.    Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7.    Načrt parcelacije 
 
(4) Spremljajoče gradivo OPPN (priloge):
  • Prikaz stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta: Geodetski načrt
  • Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: Geološko geotehnični elaborat št. 11/09-19 GGE, SIIPS AD d.o.o., Zagorje ob Savi         
  • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
  • Povzetek za javnost
  • Elaborat ekonomike
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(prostorske ureditve in namembnost območja)
(1) S tem OPPN se načrtuje ureditev:
  • območja za gradnjo poslovnih objektov za različne dejavnosti (F1),
  • območja garaž (F2),
  • pripadajočih zunanjih površin,
  • gospodarske javne infrastrukture.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora znotraj obravnavanega območja je CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt. Spremljajoče dejavnosti so ostale centralne dejavnosti in bivanje. 
(3) Namembnost objektov:
Poslovni objekti kot so avtopralnica, prodaja rabljenih vozil, zaključna dela v gradbeništvu, trgovina, skladišče in manjša obrt. 
(4) Dostop do območja je možen s treh strani, po lokalnih cestah LZ 423062 mimo Ribnika, LZ 423063 mimo Nasipov in po industrijski cesti LC 423411 od krožišča Sušnik. Dostop za tovorna vozila je najbolj primeren po industrijski cesti.
(5) Območje OPPN se nagaja v nagnjenem pobočju, kjer se bodo za izvedbo objektov izvedli posamezni platoji z vkopi v pobočje. Vkopne brežine se po potrebi zavarujejo z opornimi konstrukcijami.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
4. člen
(območje urejanja)
(1) Območje z enoto urejanja prostora TR-139 z namensko rabo CDo , ki je v OPN Trbovlje predvideno za izdelavo OPPN, obsega ca 2,7 ha površin, OPPN se v prvi fazi izdeluje za del območja in sicer za funkcionalni enoti F1 in F2.
(2) Območje, ki se ureja s tem OPPN  zajema (v celoti ali delno) parcele, ki so namenjene centralnim dejavnostim s površino območja ca. 0,9 ha (F1):
1397/1026-del, 1397/1045, 1397/1046, 1397/1047, 1397/1048, 1397/1065, 1397/1072, vse k.o. 1871 Trbovlje,
in parcele, ki so namenjene garažam, s površino območja 0,3 ha (F2):
1397/158, 1397/159, 1397/162, 1397/170, 1397/171, 1397/172, 1397/173, 1397/174, 1397/175, 1397/176, 1397/177, 1397/178, 1397/179, 1397/180, 1397/181, 1397/182, 1397/183, 1397/184, 1397/185, 1397/186, 1397/187, 1397/188, 1397/189, 1397/190, 1397/212, 1397/213, 1397/214, 1397/215, 1397/216, 1397/217, 1397/218, 1397/243, 1397/244, 1397/612-del, 1397/1030, 1397/1060, 1397/1061, 1397/1069, 1397/1070, 1397/1177, 1397/1178, 1397/1179, 1397/1180, 1397/1181, 1397/1182, vse k.o. 1871 Trbovlje.
(2) Območje je na severu omejeno z lokalno cesto LZ 423063, na jugu z lokalno cesto LC 423411, na vzhodu s križiščem obeh omenjenih cest na območju Gvida in na zahodu z bivšim kompleksom uprave RTH d.o.o. Trenutno je območje F1 neurejeno, v lasti različnih investitorjev, ki so parcele kupili od RTH, Rudnika Trbovlje - Hrastnik d.o.o. v zapiranju, za gradnjo poslovnih objektov.
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo segajo tudi izven območja OPPN.
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje urejanja leži v jugovzhodnem delu naselja Trbovlje in je dolgoročno namenjeno trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim ter manjši obrti. Spremljajoče dejavnosti so ostale centralne dejavnosti, bivanje in prostočasovne dejavnosti.. 
(2) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI.
(3) Območje OPPN se povezuje s sosednjimi območji po lokalni cesti mimo Ribnika, lokalni cesti mimo Nasipov in po industrijski cesti LC 423411 od križišča Sušnik. Na zahodu, kjer je predvidena izgradnja poslovnih objektov, meji na gospodarsko cono, na osrednjem, kjer se nahaja obstoječa stanovanjska pozidava, meji na obstoječe stanovanjske površine. Na vzhodu se navezuje na del območja vrtičkarskih površin, na jugu ga omejuje industrijska cesta.
(4) Nova prostorska ureditev ob upoštevanju podanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo ne povečuje negativnih vplivov na obstoječa okoliška območja.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene gradnje objektov za potrebe osnovne in spremljajoče dejavnosti ter infrastrukturnih objektov in naprav ter samostojnih parkirišč, ki so v javnem lokalnem interesu.
(2) Osnovne dejavnosti zajemajo trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti, manjšo obrt, javno upravo, gasilski dom.
(3) Spremljajoče dejavnosti obsegajo ostale centralne dejavnosti in bivanje, pri čemer so izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, prometni terminali, skladiščenje in trgovina na debelo. Skladišča za potrebe osnovne dejavnosti se lahko umestijo le kot deli objekta, ki služi osnovni dejavnosti.
7. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Del območja, ki se ureja z OPPN, zajema dve funkcionalni enoti – F1 in F2. Lega načrtovanih objektov je prikazana na karti 4 – Zazidalna oz. ureditvena situacija, v grafičnem delu OPPN.
(2) Funkcionalna enota F1 je namenjena izgradnji  petih novih poslovnih objektov.
Pred izgradnjo novih objektov v funkcionalni enoti F1 bo potrebno izvesti dovozno cesto znotraj območja urejanja in skupno javno infrastrukturo za potrebe teh objektov.
(3) Funkcionalna enota F2 je namenjena urejanju, vzdrževanju, rekonstrukciji in novogradnjam garažnih objektov.
(4) Znotraj OPPN je možna gradnja objektov, ki so dopustni skladno z navedenimi vrstami objektov po funkcionalnih enotah ter izvedba drugih posegov za funkcioniranje predvidenih gradenj.
(5) Skladno z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) so dovoljene gradnje s klasifikacijami:
 
Funkcionalna enota F1:
121      Gostinske stavbe
122      Poslovne in upravne stavbe
123      Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
126      Stavbe splošnega družbenega pomena
12420  Garažne stavbe
222      Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) 
            elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska   omrežja
24205  Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev
            Nezahtevni in enostavni objekti
            Objekti, ki so proizvod kot celota dan na trg, če objekt izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov
 
Funkcionalna enota F2:
12420     Garažne stavbe
               Nezahtevni in enostavni objekti
8. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
  • novogradnje objektov,
  • prizidave in nadzidave objektov,
  • rekonstrukcije in manjše rekonstrukcije objektov,
  • sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
  • vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
  • odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
  • gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne in druge infrastrukture, 
  • ureditev zunanjih površin kot so manipulacijske površine, zelenice, parkirišča,…
  • gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
  • dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(2) Prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.
9. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč, regulacijski elementi)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov načrtovanih objektov od novo predvidenih parcelnih mej so:
  • najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte;
  • najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte;
Oporni zidovi so lahko postavljeni do meja zemljiških parcel, na katerih se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki.
(3) Odmiki od parcelnih mej ne veljajo za objekte in naprave gospodarske javne in druge infrastrukture.
10. člen
(urbanistično arhitekturni pogoji)
Funkcionalna enota F1
(1) Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba fasadnih poudarkov, itn). 
(2) Strehe objektov so lahko ravne, enokapne ali dvokapne, v blagem naklonu. Barve kritine z izjemo ravnih streh morajo biti temno sive do grafitno sive barve.
Dovoljene so tudi ravne strehe s sončnimi zbiralniki in sončnimi elektrarnami, ki se lahko vgradijo po predhodni strokovni presoji, v skladu z energetskimi predpisi. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo. 
(3) Fasade objektov so lahko v belih barvah, vseh odtenkih sivih barv ali naravnih zemeljskih barvah.
(4) Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
 
Funkcionalna enota F2
(5) Strehe obstoječih objektov ostanejo nespremenjene v naklonih in oblikah.
(6) Fasade objektov so lahko v belih barvah, vseh odtenkih sivih barv ali naravnih zemeljskih barvah. 
(7) Izbor materialov, barv in princip oblikovanja mora biti usklajen med posameznimi objekti.
11. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
Funkcionalna enota F1:
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,35.
(2) Faktor zelenih površin FZP je najmanj 0,20. Zunanji robovi ureditev proti sosednjim območjem naj se zaključujejo z zasaditvijo nizkorastnih avtohtonih vrst dreves in ozelenitvijo.
(3) Faktor izrabe zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določen.
 
Funkcionalna enota F2:
(4) V tej funkcionalni enoti ostaja obstoječa zazidava z garažami, z možnostjo umestitve enega novo predvidenega garažnega objekta pod pogoji iz F1.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Funkcionalna enota F1:
(1) Tlorisni gabarit objektov 1, 2, 3, 4 in 5 niso predpisani (dimenzije v grafičnem delu so informativne narave in za projektanta niso zavezujoče), ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti parcele in segati izven gradbenih meja. Gradbena linija ni predpisana.
Nezahtevni in enostavni objekti niso prikazani v grafičnih prilogah in se locirajo znotraj gradbene parcele z upoštevanjem določenega faktorja zazidanosti in predpisanega odmika od sosednjih zemljišč.
(2) Višina objektov ne sme presegati 10 m, merjeno od nivoja zunanje ureditve.
(3) Višinska umestitev novih objektov naj sledi terenskim danostim ter situativnemu in višinskemu poteku ceste ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam. Dovoljene so tolerance višinske kote etaže na stiku z zemljiščem do ± 50 cm, ki so prikazane v grafični prilogi, s tem da se kote zunanjih manipulativnih površin prilagajajo cestnemu priključku in vzdolžnemu naklonu. 
(4) Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena, v kolikor to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
(5) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbeni parceli je dopustna, v kolikor ni mogoče prostorov urediti v sestavi obstoječih objektov, le-ti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo. 
(6) Nezahtevni objekti, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, za postavitev katerih se ne uporabljajo betonska in zidarska dela ali se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi in nimajo lastnih komunalnih in drugih priključkov, se lahko na parcelo postavijo kot samostojni objekti.
 
Funkcionalna enota F2:
(5) Velikost objekta 6 ni predpisana (dimenzije v grafičnem delu so informativne narave in za projektanta niso zavezujoče), ne sme pa presegati faktorja zazidanosti parcele. Gradbena linija ni predpisana.
(6) Višina novega objekta ne sme presegati 4 m, merjeno od nivoja zunanje ureditve.
(7) Višinska umestitev novega objektov naj sledi terenskim danostim ter situativnemu in višinskemu poteku ceste ter potrebnim zunanjim manipulacijskim in parkirnim površinam. 
(8) Obstoječi objekti ostajajo v sedanjih gabaritih. Na obstoječih legalno zgrajenih objektih v funkcionalni enoti F2 so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov v enakih gabaritih kot so obstoječe.
13. člen
(pogoji zunanje ureditve)
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem glede na namembnost. 
(2) Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ureditve ter objekte je pri določanju elementov dostopa do objektov potrebno predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir. Posamezni platoji se lahko višinsko zamejijo z opornimi zidovi. 
(3) Na novih platojih se zagotovi zadostno število parkirnih mest za uporabnike ter obiskovalce, skladno z določili 15. člena.
(4) Zunanji robovi ureditev proti sosednjim območjem naj se zaključujejo z zasaditvijo nizkorastnih avtohtonih vrst dreves in ozelenitvijo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
  • novi objekti v območju F1 morajo biti priključeni na načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na telekomunikacijsko in KKS omrežje;
  • pri zasnovi in izvedbi priključevanja na komunalno omrežje je potrebno ustrezno odvodnjavati vse vode z vidika preprečevanja onesnaženja tal in podzemnih voda, kakor tudi preprečevanja poslabšanja stabilnostnih razmer terena in preprečevanja pojava erozijskih procesov in plazenja tal.
(2) Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, pri čemer je treba upoštevati prioritetno priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo; 
  • vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
  • v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču ter dati služnost upravljavcu posameznega komunalnega voda;
  • trase in križanja komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
  • gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
  • dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov;
  • dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
  • dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
  • obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju, je dopustno odstraniti, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
  • poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
  • križanja komunalnih vodov se izvedejo podzemno.
15. člen
(prometna ureditev in mirujoči promet)
(1) Območje OPPN se povezuje s sosednjimi območji po lokalni cesti mimo Ribnika, lokalni cesti mimo Nasipov in po industrijski cesti LC 423411 od križišča Sušnik, kjer so predvideni tudi priključki na območje. Uvozi morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja cest.
(2) Načrtovana je ureditev interne servisne ceste znotraj območja urejanja, namenjene za dostop do objektov in izvedbo komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Vse cestne ter manipulativne površine in parkirišča naj bodo asfaltirani, možne so tudi druge izvedbe (tlakovanje, betonske izvedbe,..). Odvodnja voda s cestnih, parkirnih, manipulativnih in ostalih površin mora biti izvedena skladno s pogoji področne zakonodaje in Smernicami s področja upravljanja z vodami.
(4) Na novih platojih se zagotovi zadostno število parkirnih mest za uporabnike ter obiskovalce minimalnih dimenzij 2,5 m x 5 m, od tega tudi minimalno 5% za invalide, velikosti minimalno 3,5 m x 5,0 m. 
(5) Za posamezne dejavnosti je potrebno zagotoviti potrebno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
 
Namembnost objekta Število parkirnih mest (PM)
Poslovno trgovske dejavnosti  
12203 Druge poslovne stavbe 1 PM/30 m2 BEP
(mešani poslovni programi)
12301 Trgovske stavbe 1 PM/30 m2 BEP
(trgovski lokal pod 100 m2) Ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 1 PM/50 m2 BEP
(trgovina med 100 in 500 m2) ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe 1 PM/80 m2 BEP
(trgovina z neprehrambnimi izdelki) ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 1 PM/30 m2 BEP
(obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 3 PM/pralno mesto
(avtopralnice)
  
(6) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
16. člen
(vodovod in kanalizacija)
(1) Območje F1 se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka v bližini. 
(1)    Investitor mora ob izgradnji vodovodnega sistema upoštevati naslednje smernice:
  • gradnja ali rušitev ne sme posegati v območje obstoječih komunalnih vodov,
  • v kolikor bi gradnja ali rušitev posegala v območje obstoječih komunalnih vodov, je potrebo le-te prestaviti, vse eventuelne prestavitve vodovodnih vodov je potrebno projektno obdelati,
  • vse eventuelne prestavitve in odklope vodovodnih instalacij izvede upravljavec Komunala Trbovlje, d.o.o. na stroške investitorja,
  • za traso, kjer bodo potekali novi cevovodi, je potrebno pridobiti služnost, v kateri se opredeli tudi pravica do vzdrževanja,
  • zagotoviti je potrebno predpisane odmike od obstoječih vodovodnih vodov na podlagi »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje«, UVZ 21/2014,
  • vsa križanja z ostalimi vodi morajo biti projektno obdelana,
  • vse nove vodovodne priključke in hidrantno omrežje je potrebno projektno obdelati,
  • vodovodni priključek se izvede v vodomernem jašku, opremljenim z vodomerom, pred pripravljenim za daljinsko odčitavanje (elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca),
  • vodomerni jašek z vodomerom mora biti lociran izven objekta na lahko dostopnem mestu, vodomerni priključek z vodomerom izvede upravljavec Komunala Trbovlje d.o.o. na stroške investitorja,
  • za nove priključke je potrebno izdelati hidravlični izračun, iz katerega bo razvidno, ali je obstoječi vodovodni cevovod zadosten,
  • v kolikor se bo pojavila potreba po novih vodovodnih priključkih ob industrijski cesti, bo potrebno izvesti manjše posege na cevovodu, da se bo zagotovila vodooskrba iz cevovoda, ki poteka po industrijski cesti,
(2)    Na obravnavanem območju ni kanalizacijskih vodov v upravljanju Komunale Trbovlje.
(3)    Pri izgradnji kanalizacijskega sistema je potrebno upoštevati naslednje smernice:
  • celotno odvodnjavanje se mora graditi v ločenem sistemu,
  • meteorno vodo s strešin, cestišč in parkirišč je potrebno preko peskolovov in  lovilcev olj odvajati v novozgrajeni meteorni kanal (OIC Nasipi), ki poteka do potoka Trboveljščica,
  • čisto padavinsko vodo s streh stavb se lahko zbira v rezervoarjih deževice in se jo lahko uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd.,
  • zaledne vode iz območja je potrebno preko drenažnih cevi odvajati v meteorno kanalizacijo,
  • fekalno kanalizacijo z omenjenega območja je možno priključiti na obstoječo mešano kanalizacijo Žabjek-Nasipi,
  • meteorno in fekalno kanalizacijo je potrebno projektno obdelati, pri čemer naj projekt zajema tudi zajem in odvajanje zalednih voda,
  • vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi,
  • iz projekta mora biti razvidno, ali dimenzije obstoječe kanalizacije Žabjek-Nasipi zadostujejo za vsa obstoječa in predvidena nova izlivna mesta v celotnem sklopu objektov skupaj, v nasprotnem primeru je potrebno zgraditi novo kanalizacijo,
  • v kolikor gradnja kanalizacije poteka po zemljiščih, ki niso last investitorja, mora ta pridobiti overjene služnostne pogodbe za gradnjo po zemljiščih, po katerih bo potekala kanalizacija.
(4) Upoštevati je potrebno določbe »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje« (UVZ št. 21/2014) in »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja v Občini Trbovlje« (UVZ št. 21/2014).
(5) Po končanih delih je potrebno upravljavcu Komunala Trbovlje d.o.o. dostaviti posnetek trase vodovoda in kanalizacije skladno s »Pravilnikom o obvezni vsebini geodetskega posnetka za vnos v kataster GJI upravljavca«.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na delu območja poteka obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Porabniki električne energije na obravnavanem območju so napajani preko nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje Žabjek. Obstoječe nizkonapetostno omrežje je zgrajeno kot nadzemno in podzemno kabelsko omrežje.
(2) Za potrebe napajanja novih porabnikov električne energije bo potrebno zgraditi novo nizkonapetostno omrežje iz TP Žabjek. Traso novega NN omrežja je potrebno uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d. Glede na trenutno obremenitev ima obstoječa transformatorska postaja možnost priključitve novih odjemalcev moči do 200 kW. Navedena moč je razpoložljiva za povečanje moči obstoječim odjemalcem in za vse nove odjemalce električne energije na območju OPPN.
(3) V primeru, da se pojavijo potrebe po večji priključni moči, bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo s pripadajočim srednje in nizkonapetostnim omrežjem. Lokacijo nove TP bo potrebno uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d.
(4) Javna razsvetljava se uredi ob novi dovozni cesti, izvede se s tipskimi kandelabri in svetilkami, ki ustrezajo obstoječi zakonodaji. 
Zagotavljati mora ustrezen nivo varnosti cestnega prometa in ustrezen nivo splošne varnosti ljudi in premoženja.
Razdalja med drogovi javne razsvetljave bo 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča naj znaša od 0.5 m do 1 m.
Kjer je primerno, se uredi redukcija svetlobnega toka v nočnem času oz. popolni izklop posameznih svetilk.
Nova javna razsvetljava se lahko priključi na obstoječe omrežje, če to dopuščajo karakteristike obstoječega omrežja, v nasprotnem primeru se mora urediti novo odjemno mesto JR.
Izbrana morajo biti takšna svetila z visokimi izkoristki, čim manjšo porabo el. energije, nizkimi stroški vzdrževanja in dolgo življenjsko dobo, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico in brez bleščanja ter sevanja svetlobe v bivalne prostore, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja.
(5) Predvideni posegi (gradnja ali rušitev) ne smejo posegati v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov, v nasprotnem primeru jih je potrebno prestaviti. Vse eventualne prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov je potrebno projektno obdelati in pridobiti upravno dokumentacijo. Prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov izvaja upravljavec na stroške investitorja.
(6) Vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na elektroenergetskih vodih in napravah kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja teh del.
(7) Vsa dela v bližini električnih vodov in naprav so dovoljena samo pod strokovnim nadzorom predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d.
18. člen
(telekomunikacijsko in KKS omrežje)
(1) Na območju urejanja že potekata obstoječe TK in KKS omrežji.
(2) V kolikor bo glede na novo pozidavo oz. komunalno ureditev potrebno dele trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.
(3) Za vse nove objekte so predvideni priključki na obstoječe podzemno TK omrežje. Načrtovana je kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožni jaški in stebrički.
(4) Morebitne prestavitve ali zaščite KKS obstoječih vodov je potrebno projektno obdelati.
19. člen
(ogrevanje)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije, ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplotne in električne energije, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke. Pri objektih se lahko namesto priključitve na javno omrežje (razen kjer je ta obvezujoča z občinskim predpisom), načrtujejo in gradijo energetski sistemi iz obnovljivih virov energije, ki omogočajo samooskrbo in oskrbo drugih objektov.
V. REŠITVE IN UKREPI  ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE, ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
20. člen
(varstvo narave ter kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni območja varstva narave. 
(2) Območje prostorskega načrta ni v območju varstva kulturne dediščine.
(3) Splošne usmeritve za varstvo arheoloških ostalin:
  • strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
    Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
  • odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
    V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
21. člen
(varovanje tal, voda ter protipoplavni ukrepi)
(1) Varstvo tal: Vse parkirne in manipulativne površine za vozila morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Meteorna voda iz objektov in prometnih površin se preko peskolovov in lovilcev olj odvaja v sistem meteorne kanalizacije. Znotraj območja urejanja bo vzpostavljena tudi fekalna kanalizacija.
(2) Varstvo voda: Obravnavano območje ne spada v območje varstva vodnih virov. Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno s komunalno ureditvijo. Potrebno je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak.
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22-ZVO-2 in 75/22), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS, št. 98/15, 44/22-ZVO-2 in 75/22).
Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05 in 44/22-ZVO-2).
Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva) morajo biti urejena kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo in dovolj velika, da zajame vso morebitno količino snovi oz. tekočin.
Prav tako je v smislu zadrževalnega sistema potrebno zagotoviti zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršnakoli verjetnost onesnaženja požarnih voda in posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal z nevarnimi snovmi.
(3) Varstvo pred poplavami: Na območju OPPN ni območij vodnih virov in območij varstva pred poplavami.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati državne in lokalne predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. 
(2) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Z izgradnjo načrtovanih objektov in ostalih ureditev ni pričakovati preseženih dovoljenih ravni hrupa ter onesnaženja zraka. Stavbe naj se na območju gradijo na način, da bo širjenje hrupa v primeru nastanka že pri viru zmanjšano na najmanjšo možno raven in da bo območje urejeno tako, da se hrup od vira ne bo širil v okolico.
(2) Območje OPPN mora skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju zagotavljati pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter embalažnina-plastenke in pločevinke) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. 
(2) Vsak objekt mora imeti zagotovljeno odjemno mesto na parceli objekta. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11 in 44/22-ZVO-2).
(4) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih. 
25. člen
(erozija in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje zahtevnih zaščitnih ukrepov s področja erozije.
(2) Za potrebe izvedbe OPPN je bilo izdelano geološko-geomehansko poročilo.
(3) Obravnavano območje v podlagi tvorijo oligocenske glinaste plasti in rudniški nasipi, ki z inženirsko geotehničnega vidika predstavljajo slabo nosilna tla. Na slabo nosilnih tleh bo gradnja možna, je pa potrebno izvajati dodatne ukrepe. Dopustne obremenitve tal znašajo med 80 in 120 kPa. Temeljenje objektov v F1 se bo izvedlo na temeljni plošči ali izjemoma na pasovnih temeljih. V vseh primerih je priporočena izvedba tamponskega nasutja pod temelji za izboljšanje nosilnosti temeljnih tal. 
(4) Objekti bodo temeljeni v nasipu. Izkopi se izvajajo v čim manjšem obsegu s stopničenjem terena v kampadah po 4 m. Pri izkopu je potrebno zaščititi razgaljene površine. Začasne brežine se oblikuje v naklonu 45o.
(5) Izza vseh temeljev je obvezna izvedba drenaž z izpustom v skupni meteorni vod. Vso meteorno vodo je potrebno kontrolirano speljati izven območja parcel. Zvezne podtalnice na tem območju ni. Obstaja možnost občasne akumulacije vode v preperini v deževnem obdobju, ki  relativno hitro ponikne v nasipu.
(6) Ugotovitve iz geološko geotehničnega elaborata, ki je bil izdelan za potrebe OPPN pod št. 11/09-19 GGE, izdelovalec SIIPS AD d.o.o., Zagorje ob Savi, je potrebno striktno upoštevati.
(7) Za vsak posamezen objekt bo potrebno izvesti dodatne raziskave in podati detaljnejše pogoje izvedbe. Ob izkopih bo obvezna prisotnost geologa ali geomehanika. 
(8) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati za preprečevanje erozije na obravnavanem območju, so:
  • ohranjanje vegetacijskega pokrova;
  • dreniranje oz. odvajanje vode v zaprte sisteme;
  • izogibanje nezaščitenim izkopom oz. razbremenjevanju terena;
  • izogibanje obremenjevanju terena,
  • ukrepanje za zmanjšanje nestabilnosti tal (preprečevanje vtekanja vode v nasip, njegovo dreniranje, pogozdovanje).
26. člen
(potresna varnost)
(1) Obravnavano območje se uvršča v VIII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). 
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti. V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,225 g. Podatki so povzeti po karti makroseizmičnih intenzitet Slovenije za povratno dobo potresov 475 let in po karti projektnih pospeškov tal [g].
27. člen
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) V OPPN so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
  • pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
  • potrebni odmiki med objekti na ureditvenem območju so zagotovljeni tako, da je onemogočeno širjenje in prenos požara z objekta na objekt.
  • prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa.
  • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.
(2) Zagotovljen je dovoz po utrjenih prometnih površinah, ki bi ob morebitnem požaru omogočile gasilcem dovoz, dostop in postavitev vseh potrebnih gasilskih in reševalnih sredstev na zunanjih površinah objektov. Vse intervencijske površine in poti so speljane tako, da omogočajo dovoz z dveh strani.
(3) Zagotovljeni so zadostni odmiki med posameznimi obstoječimi in novozgrajenimi objekti.
(4) Za evakuacijo je zagotovljeno zadosti prostih zunanjih površin. Kot evakuacijski prostor v primeru požara lahko služijo tudi urejene parkirne površine.
(5) Za zagotovitev proti požarne zaščite je potrebno zgraditi novo hidrantno omrežje in namestiti nadzemne hidrante. V primeru, da omrežja ni možno dograditi, je potrebno predvideti izgradnjo rezervoarjev za požarno vodo.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost ne bo zmanjšala (23. člen Zakona o varstvu pred požarom – UL RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22).
(7) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče (64. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – UL RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (UL RS, št. 57/96, 54/15).
(6) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna, ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki veljajo za objekte, ki se projektirajo.
VI. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(parcelacija)
(1) Gradbene parcele v enoti F1 in F2 so enake zemljiškim parcelam, razen za objekt 1 v F1, kjer je predvidena nova parcelacija znotraj območja OPPN.
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi združujejo in delijo, pri čemer se površine smiselno prilagodijo novi situaciji.
VII. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(faznost izvajanja)
(1) Izvajanje posegov se predvidi po naslednjem vrstnem redu:
I. faza:    izvedba skupne dovozne ceste znotraj območja OPPN za priključitev in povezavo načrtovanih objektov v funkcionalni enoti F1 na lokalno cesto, ki ga omejuje na jugu. 
Priključitev dovozne ceste se izvede preko obstoječega cestnega priključka na jugu območja, ob sočasni izvedbi potrebne infrastrukture v območju te ceste za priključitev načrtovanih objektov na vodovod, kanalizacijo, elektriko, itd. 
 
II. faza:    gradnja predvidenih novogradenj z zunanjo ureditvijo po posameznih objektih. Vsak objekt lahko predstavlja samostojno fazo.
 
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvedba predhodne komunalne ureditve ne velja za nezahtevne objekte, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, za postavitev katerih se ne uporabljajo betonska in zidarska dela ali se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi in nimajo lastnih komunalnih in drugih priključkov.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN
30. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
  • pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
  • zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
  • sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
  • zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
  • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
  • vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
IX. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
31. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih, oblikovalskih in prostorskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti mnenjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od okvirno načrtovanih tlorisnih dimenzij objektov in višinskih umestitev objektov, ob upoštevanju terenskih danosti, ki se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. Odstopanja glede tlorisne velikosti objektov ob upoštevanju ostalih določil odloka niso omejena, vendar objekti, razen nezahtevnih in enostavnih, ne smejo segati izven gradbene meje, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost, obenem pa ne smejo presegati dovoljenega faktorja zazidanosti parcele. 
(6) Vsa dopustna odstopanja od določil tega dokumenta morajo biti v projektni dokumentaciji utemeljena.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
32. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
XI. KONČNE DOLOČBE
33. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje, prostor in gospodarske javne službe Občine Trbovlje.
34. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
(objava in veljavnost)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu e-občina in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 351 – 141 / 2024 – 41
Datum: 18. 06. 2025
Občina Trbovlje
Zoran Poznič, župan