Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. in 128. členom ZUreP- 3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP in 23/24), 19. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18, 4/20, 4/24 ter Uradno glasilo e-občina, št. 17/25) in sprejetega Sklepa o pripravi OPPN za del območja TR-119 (Bevško), (Uradni vestnik Zasavja, št. 30/22), je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 18. redni seji, dne 18. 6. 2025 sprejel naslednji
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA TR-119 (BEVŠKO)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja TR-119 (Bevško) v Trbovljah (v nadaljevanju OPPN).
(2) Območje OPPN spada v enoto urejanja prostora TR-119 (Bevško) z namensko rabo SS – stanovanjske površine in je izdelan za smiselno zaokroženi del navedene enote urejanja.
(3) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo štirih objektov in pripadajoče infrastrukture.
(4) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 3359.
(5) OPPN je izdelalo podjetje AKA, d.o.o. Trbovlje, pod številko projekta OPPN 02/2022, v maju 2025.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev kot tudi vse strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri pripravi OPPN ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Tekstualni del OPPN je urejen v naslednjih poglavjih:1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
- vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
- rešitve načrtovanih objektov in površin,
- pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave6. Način, vrsta in namen prenove naselja7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev10. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN Občine Trbovlje s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna oz. ureditvena situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije
(4) Spremljajoče gradivo OPPN (priloge):
- Prikaz stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta: Geodetski načrt
- Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: Geološko-geotehnični elaborat OPPN za del področja TR 119 v Bevškem, št. 17/10-22 GGE, SIIPS AD d.o.o., Zagorje ob Savi
- Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
- Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(prostorske ureditve in namembnost območja)
S tem OPPN se znotraj ureditvenega načrta predvidi gradnja štirih individualnih stanovanjskih hiš s pripadajočo zunanjo, komunalno, energetsko in prometno ureditvijo ter se določijo pogoji glede ostalih posegov v prostor.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
4. člen
(območje urejanja)
(1) Predlagano območje OPPN leži na skrajnem zahodnem delu naselja Trbovlje, v delu naselja Bevško, na nagnjenem pobočju in zajema (v celoti ali delno) parcele s številkami 997/2, 998, 999, 1001/1, 1001/2, 1001/3, 1001/4, 1002/3, 1013/2, 1014/2, 1025/2, 1060/8, 1060/9, 1060/13, vse k.o. 2690 Prapreče, ki so večinoma zaraščene s travo in manjšim drevjem.
Površina območja meri ca. 1,9 ha.
(2) Dostop do območja je možen z regionalne ceste R 1-221/1219 Zagorje Bevško in naprej po lokalnih cesti LC 423352, s katere se predvideva izvedba dostopa in dovoza do predvidenih objektov.
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo segajo tudi izven območja OPPN.
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje je na severu in jugozahodu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
Na jugovzhodnem delu območja OPPN je precej nagnjen teren, ki ga ob robu zamejuje gozd in zaradi slabe geološke sestave tal ni primeren za gradnjo objektov. Na severnem delu območja znotraj OPPN se zaradi težjih pogojev za gradnjo prav tako ne načrtuje pozidave.
(3) Območje urejanja leži na nagnjenem travniškem pobočju zahodnega dela Trbovelj, v naselju Bevško. Narekuje načrtovanje štirih objektov za stanovanjsko dejavnost, zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave, zato so v nadaljevanju podani pogoji za umestitev in oblikovanje objektov.
(2) Navezava na sosednja območja se predvidi preko novo predvidenih priključkov do stanovanjskih objektov s priključitvijo na lokalno cesto LC 423352.
(4) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI.
(5) Nova prostorska ureditev ob upoštevanju podanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo ne povečuje negativnih vplivov na obstoječa okoliška območja.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene gradnje individualnih stanovanjskih objektov s pripadajočo prometno in infrastrukturno ureditvijo. Dopustna je tudi postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, katerih gradnjo dopušča ta odlok.
(2) Dopustno je izvajanje poslovne dejavnosti (servisne storitve), vendar le kot spremljevalna dejavnost.
7. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena stanovanjska gradnja, v kateri se lahko opravlja spremljevalna poslovna dejavnost (nemoteče servisne in uslužnostne dejavnosti, ki se lahko opravljajo v lastni hiši), pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest.
(2) Po uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) so dovoljene gradnje s klasifikacijami:
- 11100 Enostanovanjske stavbe
- 11210 Dvostanovanjske stavbe
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
- 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo
- 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev
(3) Poleg navedenega je možno izvajati tudi naprave za proizvodnjo elektrike na podlagi sončne energije.
8. člen
(vrste dopustnih gradenj in del)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:novogradnje objektov,
- prizidave objektov,
- rekonstrukcije in manjše rekonstrukcije objektov,
- sprememba namembnosti delov objektov v skladu z določili tega odloka,
- vzdrževanje objektov,
- odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
- gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne in druge infrastrukture,
- ureditev zunanjih površin kot so manipulacijske površine, zelenice, parkirišča,…
- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Prizidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.
9. člen
(odmiki od mej sosednjih zemljišč, regulacijski elementi)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov načrtovanih objektov od novo predvidenih parcelnih mej so:
- najmanj 4,0 m – za vse manj zahtevne objekte;
- najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte;
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki.
(3) Odmiki od parcelnih mej ne veljajo za objekte in naprave gospodarske javne in druge infrastrukture.
10. člen
(urbanistično arhitekturni pogoji)
(1) Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Barva fasade naj bo praviloma bela ali v svetlejsˇih pastelnih barvnih odtenkih, priporočene so fasade iz naravnih materialov, dovoljene so izvedbe v lesu ali kombinacije les-klasična fasada. Izbor barve in materiala za stavbno pohisˇtvo se prilagodi barvi fasade ali stresˇne kritine. Barva stresˇne kritine naj bo v temnejših barvnih odtenkih (sive do grafitno sive, rjave ali opecˇne barve), izjema so ravne strehe. Kričeče, žive barve fasad in streh niso dovoljene.
(2) Ob objektu je dovoljeno izvesti manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je mozˇna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstojecˇih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljisˇke parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.
(3) Postavitev in oblikovna podoba spremljajočih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo oblikovno skladna z osnovnim objektom, h kateremu sodijo in prilagojena terenu glede na umeščenost v prostor.
(4) Zelene povrsˇine se zatravijo. Zazˇelena je zasaditev nizkorastnega enovrstnega listnatega drevja. Dopustno je tudi drugacˇno oblikovanje zelenih povrsˇin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst.
(5) Dovoljeno je postavljati fotovoltaicˇne elemente oz. sončne elektrarne, ki se lahko vgradijo po predhodni strokovni presoji, v skladu z energetskimi predpisi. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo.
11. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,40.
(2) Faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 0,20. Zunanji robovi ureditev proti sosednjim območjem naj se zaključujejo z zasaditvijo nizkorastnih avtohtonih vrst dreves in ozelenitvijo.
(3) Faktor izrabe zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določen.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vsi objekti lahko poljubno arhitekturno zasnovani in poljubno členjeni, a naj po volumnu in višinskem gabaritu ne odstopajo bistveno od volumnov in višinskih gabaritov okoliških objektov. Strehe so lahko dvokapne z naklonom od 22-45 stopinj. Dovoljene so tudi enokapne strehe manjših naklonov in ravne strehe. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
(2) Objekti so etažnosti K+P+1 pri objektih z ravno streho ali K+1+M pri objektih z dvokapno streho. Kleti so lahko v celoti vkopane do kote pritličja ali delno vkopane.
(3) Gabariti objektov:
- tlorisni gabarit: ni predpisan
- višinski gabarit: K+P+1 ali K+P+M
višina kolenčnega zidu max. 1,50 m, višina objekta od kote pritličja do vrha objekta max. 8,0 m
- tlorisne dimenzije: niso predpisane (v grafičnem delu so informativne narave in za projektanta niso zavezujoče)
- kota pritličja: se prilagodi novi dovozni cesti, objekt se umesti v prostor ob upoštevanju reliefa obstoječega terena
13. člen
(pogoji zunanje ureditve)
(1) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,2 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi izvedba ograj do višine 1,2 m, ki pa naj bodo poenotene.
(2) Ekološki otok mora biti urejen v neposredni bližini ceste, tako da je čim laže dostopen uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
- novi objekti v območju morajo biti priključeni na načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na telekomunikacijsko in KKS omrežje;
(2) Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, pri čemer je treba upoštevati prioritetno priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo;
- vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
- v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču ter dati služnost upravljavcu posameznega komunalnega voda;
- trase in križanja komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
- gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
- dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov;
- dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
- obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju, je dopustno odstraniti, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
- poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
- križanja komunalnih vodov se izvedejo podzemno.
15. člen
(prometna ureditev in mirujoči promet)
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na regionalno cesto R 1-221/1219 Zagorje Bevško preko lokalne ceste LC 423352, s katere se predvideva izvedba dostopa in dovoza do predvidenih objektov.
(2) Priključevanje območja se uredi z priključki dovoznih cest do objektov na obstoječo dovozno cesto na zahodni strani območja. Cesta do objektov bo minimalne širine 3,50 m in se tretira kot nekategorizirana cesta, ki bo v upravljanju in vzdrževanju lastnikov zemljišča. Imeti mora lastno odvodnjavanje.
(3) Vse cestne ter manipulativne površine in parkirišča naj bodo praviloma asfaltirani, možne so tudi druge izvedbe (tlakovanje, betonske izvedbe,..).
(4) Za stanovanjske stavbe je potrebno na parceli objekta zagotavljati najmanj dve parkirni mesti, v primeru umestitve dejavnosti v objekt je potrebno upoštevati določila OPN glede števila parkirnih mest.
(5) Gradnja znotraj OPPN se lahko izvaja le preko obstoječih, ustrezno urejenih priključkov na državno cestno omrežje, h katerim je bilo pridobljeno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. V kolikor bi se pojavila potreba po ureditvi oz. preureditvi obstoječega priključevanja na državno cesto zaradi spremenjene količine in/ali vrste prometa, je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo ter si nanjo pridobiti pogoje in soglasje, skladno z Zakonom o cestah – Zces-2 (UL RS št. 132/22, 140/22-ZSDH-1A, 29/23 in 78/23-ZUNPEOVE) in po postopku, kot ga predpisuje Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (UL RS, št. 7/12).
(6) Pri projektiranju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, pravilnike in predpise s področja gradnje, upravljanja in vzdrževanja cest.
16. člen
(vodovod in kanalizacija)
(1) Na predvidenem območju urejanja je že urejena vodovodna instalacija. Gradnja ali rušitev objektov ne smeta posegati v območje obstoječih komunalnih vodov, v nasprotnem primeru jih je potrebno prestaviti in predhodno projektno obdelati.
(2) Vse eventuelne prestavitve in odklope vodovodnih naprav izvede upravljavec Komunala Trbovlje, d.o.o., na stroške investitorja.
(3) Za traso, kjer bodo potekali novi cevovodi, je potrebno pridobiti služnostne pogodbe, v katerih se opredeli tudi pravica do vzdrževanja.
(4) Zagotoviti je potrebno predpisane obmike od obstoječih vodovodnih vodov na podlagi »Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje (UVZ 21/2014).
(5) Vsa križanja z ostalimi vodi, novi vodovodni priključki in hidrantno omrežje morajo biti projektno obdelani.
(6) Mesto priključevanja na javni vodovod se predvidi na južnem delu območja, na parceli št. 1002/6, k.o. 2690 Prapreče. Priključek na javni vodovod se izvede v vodomernem jašku, opremljenim z vodomerom, predpripravljenim za daljinsko odčitavanje (elektronika za daljinsko odčitavanje mora biti združljiva s programsko opremo upravljavca Komunala Trbovlje d.o.o.).
(7) Vodovodni priključek z vodomerom izvede upravljavec Komunala Trbovlje d.o.o., na stroške investitorja. Vodomerni jašek mora biti lociran izven objekta na lahko dostopnem mestu, na nepovoznih površinah.
(8) Za nove priključke je potrebno izdelati hidravlični izračun, iz katerega bo razvidno, ali je obstoječi vodovodni cevovod zadosten.
(9) V kolikor tlačne razmere v sistemu javnega vodovoda ne zagotavljajo minimalnih zahtev, je potrebno za zagotavljanje višjega tlaka za vodomerom v interni inštalaciji vgraditi napravo za dvig tlaka.
(10) Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Trbovlje (UVZ, št. 21/2014). Pred pričetkom del ali rušitev je potrebno pri upravljavcu naročiti trasiranje vodovodnih vodov.
(11) Po končanih delih je potrebno upravljavcu Komunala Trbovlje d.o.o. dostaviti posnetek trase vodovoda (skladno s Pravilnikom o obvezni vsebini geodetskega posnetka), za vnos v kataster GJI upravljavca.
(12) Na obravnavanem območju ni kanalizacijskih vodov v upravljanju Komunale Trbovlje in ni predvidena gradnja kanalizacijskega sistema.
(13) Meteorno vodo s strešin, cestišč in parkirišč je potrebno preko peskolovov in eventualnih lovilcev olj odvajati preko predvidenega novozgrajenega meteornega odvodnika do potoka Bevščica.
(14) Zaledne vode je potrebno preko drenažnih cevi in meteornega odvodnika prav tako odvajati do potoka Bevščica.
(15) Fekalno sanitarne odpadne vode se čistijo v individualnih čistilnih napravah (MKČN), prečiščena odpadna voda pa se odvaja preko meteornega odvodnika do potoka Bevščica.
(16) Meteorno in fekalno kanalizacijo je potrebno projektno obdelati.
(17) Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja v Občini Trbovlje (UVZ, št. 21/2014).
(18) Po končanih delih je potrebno upravljavcu Komunala Trbovlje d.o.o. dostaviti posnetek trase kanalizacije (skladno s Pravilnikom o obvezni vsebini geodetskega posnetka), za vnos v kataster GJI upravljavca.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V bližini območja OPPN se uporabniki napajajo iz zidane-stolpne transformatorske postaje TP Vasle, ki pa zaradi oddaljenosti in večjega števila obstoječih uporabnikov ne omogoča dodatnih priključitev. Obstoječe nizkonapetostno distribucijsko omrežje je zgrajeno kot nadzemno in podzemno kabelsko omrežje.
(2) Severozahodno od predvidenih novogradenj se nahaja obstoječa kompaktna transformatorska postaja TP Slačnik, ki ima še rezervo moči na obstoječem transformatorju in možnost zamenjave obstoječega TR z novim, do maksimalne moči 250 kVA. Nov nizkonapetostni izvod, za katerega je potrebno predvideti dodatno NN varovalčno podnožje v TP, se zaključi na obravnavanem območju s prostostoječo priključno razdelilno merilno omarico. Predvidena rešitev zadostuje za načrtovano število novogradenj. Traso novega NN omrežja je potrebno uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d.
(3) Predvideni posegi (gradnja ali rušitev) ne smejo posegati v območje obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav. V kolikor predvideni posegi posegajo v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov, je potrebno le-te prestaviti. Vse eventuelne prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov je potrebno projektno obdelati in pridobiti upravno dokumentacijo. Prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov izvede upravljavec na stroške investitorja.
(4) Vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na električnih vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja predmetnih del, kar je v skladu z 10. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporaba objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS št. 101/2010).
(5) Vsa dela v bližini električnih vodov in naprav so dovoljena samo pod strokovnim nadzorom predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d. Prav tako je potrebno vsa dela v bližini električnih vodov in naprav vpisati v gradbeni dnevnik, vpis pa mora biti podpisan s strani pooblaščenega predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d.
18. člen
(telekomunikacijsko in KKS omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oz. komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.
(2) Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati idejne trase TK vodov in TK kanalizacije.
(3) Dokumentacija za priključitev se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajena s potekom ostalih komunalnih vodov. Za trase novih telekomunikacijskih vodov naj se v sodelovanjem s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PE-HD cevmi premera 2 x 50 mm, s pomožnimi jaški, določi se tudi vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja.
19. člen
(ogrevanje)
(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov.
(2) Projektirati in izvesti je potrebno nizkoenergijske oz. pasivne stavbe z uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije, kot so toplotne črpalke, geosonde, sončni zbiralniki, ipd.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE, ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
20. člen
(varstvo narave ter kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje ne posega na območju Natura 2000 oziroma ni na območju naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, primernih za biotsko raznovrstnost. Presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni potrebno izvesti.
(2) Območje plana ne posega na registrirane enote kulturne dediščine in ni v območju varstva kulturne dediščine.
(3) Splošne usmeritve za varstvo arheoloških ostalin:
- strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
- odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
21. člen
(varovanje tal, voda ter protipoplavni ukrepi)
(1) Varstvo tal: Vse parkirne in manipulativne površine za vozila morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Padavinske vode s strešnih, dvoriščnih površin ter drenažna vode se odvedejo v novo izvedeno mešano kanalizacijo.
(2) Varstvo voda: Obravnavano območje ne spada v območje varstva vodnih virov in območij varstva pred poplavami. Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno s komunalno ureditvijo. Potrebno je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak.
(3) Varstvo pred poplavami: Na območju OPPN ni območij vodnih virov in območij varstva pred poplavami.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, skladno z veljavno zakonodajo.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Z izgradnjo načrtovanih objektov in ostalih ureditev ni pričakovati preseženih dovoljenih ravni hrupa ter onesnaženja zraka.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22-ZVO-2), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje, posegi v okolje, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa, niso dopustni.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na območju OPPN je organizirana javna služba odvoza in odlaganje odpadkov komunalnega značaja in ločeno zbranih odpadkov, embalažnina in organski odpadki. Lokacija odjemnega mesta za zabojnike odpadkov komunalnega značaja in ločeno zbranih odpadkov, embalažnine in organskih odpadkov se izvede v neposredni bližini uvoza do posameznega objekta.
(2) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11 in 44/22-ZVO-2).
25. člen
(erozija in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje zahtevnih zaščitnih ukrepov s področja erozije. Večina območja se nahaja na opozorilnem območju zelo velike verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov.
(2) Nahaja se na zahodnem robu občine Trbovlje, cca. 1500 m zahodno od centra Trbovelj, na levem bregu potoka Bevščica, ki predstavlja desni pritok potoka Trboveljščica, ki je levi pritok reke Save. Območje se nahaja na zgornjem delu Bevškega pod Praprečami. Na tem območju se iz potoka Bevščica na obe strani doline dvigujejo relativno strme brežine. Predmetno območje je nagnjeno proti jugozahodu, razprostira se na nadmorski višini od 342 do 374 m. Od potoka Bevščica, ki leži na nmv 330 m je oddaljeno cca. 80 m. Povprečni naklon območja znaša 13°.
Za potrebe izvedbe OPPN je bilo izdelano geološko-geomehansko poročilo.
(3) Na podlagi terenskih preiskav je ugotovljeno, da je sestava tal in gostotno stanje zemljin v vseh sondah dinamičnih penetracij zelo podobno. Zgornjih 20 cm povsod poteka skozi plast humusa. Pod plastjo humusa so registrirane glinasto-meljaste in peščeno-meljasto-glinaste zemljine, ponekod z drobci grušča in organskimi lisami. S preiskavami z dinamičnim penetrometrom in v jaških so registrirane debeline glinasto-meljastega sloja, ki znaša od 2,5 m do 5,7 m. Konsistenčno stanje zemljin je večinoma srednjegnetno, težkognetno, v globljih delih poltrdno in trdno, kjer pa je zaslediti prisotnost vode, je stanje zemljin lahkognetno in židko. Iz preiskav je jasno razvidno, da se omočena plast nahaja na stiku preperine s podlago. Predvideva se, da se v času daljšega deževja v preperini nabere več vode, ki razmaka preperino, tako, da se jim konsistenčno stanje iz težkognetnega in poltrdnega spremeni v lahko do srednjegnetno. Globina do podlage je spremenljiva, najplitvejša je v osrednjem delu pobočja, kjer se nahaja na globini 2,8 m najglobje je v na vrhu pobočja, kjer se nahaja na globini 5,9 m.
(4) Obravnavano območje v podlagi tvorijo oligocenske glinasto meljaste plasti, ki zaradi vsebnosti vlage z inženirsko geotehničnega vidika predstavljajo slabše nosilna tla. Gradnja objektov bo možna ob izvajanju dodatnh ukrepov. Dopustne obremenitve tal znašajo med 80 in 120 kPa.
V nestabilnem do labilnem pobočju je pri gradnji potrebna upoštevati vse ukrepe za varovanje nestabilnega ravnovesja. Posegi morajo biti strokovno vodeni in hitro izvedeni, vkopi v pobočje morajo biti izvedeni po kampadah in v sušnem obdobju, da se prepreči razmakanje tal in prevelika razbremenitev tal naenkrat. Odkopani material se ne sme deponirati po pobočju, eventuelna močila bo potrebno zajeti in kontrolirano odvesti iz gradbišča, vsi temelji morajo biti izvedeni iz armiranega betona, vsi temelji vzporedno s pobočjem se izvedejo kot podporni zid in za vsakim zidom se izvede drenaža iz dobro prepustnega grušča ter vgradi drenažna cev.
Objekti morajo biti obvezno temeljeni v podlagi, predlaga se izvedba temeljenja z uporabo pilotov, sidranih v podlago pod preperinskim slojem. Izkopi se izvajajo v čim manjšem obsegu s stopničenjem terena v kampadah po 4 m. Pri izkopu je potrebno zaščititi razgaljene površine. Začasne brežine se oblikuje v naklonu 45o.
Izza vseh temeljev je obvezna izvedba drenaž z izpustom v skupni meteorni vod. Vso meteorno vodo je potrebno kontrolirano speljati izven območja parcel. Zvezne podtalnice na tem območju ni. Obstaja možnost akumulacije vode v preperini v deževnem obdobju, ki se nato pretaka na stiku preperine s podlago.
(5) Za potrebe projektov DGD in PZI za objekte, eventuelne oporne zidove in dovozno cesto je obvezno izdelati dodatne geološke raziskave, na osnovi katerih bo možno natančneje podati pogoje izvedbe posameznih objektov. Geološko poročilo mora podati jasne konkretne usmeritve za projektiranje objektov, predvsem njihovo temeljenje in način varne gradnje in uporabe objektov in osnovna navodila za spremljanje/kontrolo in vzdrževanje sistema odvodnje in vseh ureditev okolice, omejitve glede morebitnih nepredvidenih posegov v prostor na obravnavanem območju v času uporabe objektov. Presoditi je potrebno tudi morebitni vpliv obstoječih stavb v zgornjem delu območja. Pri izkopih in izvedbi je obvezen geološko-geomehanski nadzor.
(6) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati za preprečevanje erozije na obravnavanem območju, so:
- ohranjanje vegetacijskega pokrova;
- dreniranje oz. odvajanje vode v zaprte sisteme;
- izogibanje nezaščitenim izkopom oz. razbremenjevanju terena;
- izogibanje obremenjevanju terena,
- ukrepanje za zmanjšanje nestabilnosti tal (preprečevanje vtekanja vode v nasip, njegovo dreniranje, pogozdovanje).
(7) V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za objekte je potrebno pridobiti vodno soglasje ali mnenje.
26. člen
(potresna varnost)
(1) Obravnavano območje se uvršča v VIII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale).
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti. V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,225 g. Podatki so povzeti po karti makroseizmičnih intenzitet Slovenije za povratno dobo potresov 475 let in po karti projektnih pospeškov tal [g].
27. člen
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) V OPPN so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
- potrebni odmiki med objekti na ureditvenem območju so zagotovljeni tako, da je onemogočeno širjenje in prenos požara z objekta na objekt.
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa.
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.
(2) Zagotovljen je dovoz po utrjenih prometnih površinah, ki bi ob morebitnem požaru omogočile gasilcem dovoz, dostop in postavitev vseh potrebnih gasilskih in reševalnih sredstev na zunanjih površinah objektov. Vse intervencijske površine in poti so speljane tako, da omogočajo dovoz do objektov.
(3) Zagotovljeni so zadostni odmiki med posameznimi objekti.
(4) Za evakuacijo je zagotovljeno zadosti prostih zunanjih površin.
(5) Za zagotovitev proti požarne zaščite je potrebno zgraditi novo hidrantno omrežje in namestiti nadzemni hidrant. V primeru, da omrežja ni možno dograditi, je potrebno predvideti izgradnjo zadrževalnikov meteornih voda, ki služi tudi za potrebe zagotavljanja požarne vode.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost ne bo zmanjšala (23. člen Zakona o varstvu pred požarom – UL RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22).
(7) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče (64. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – UL RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (UL RS, št. 57/96, 54/15).
(8) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna, ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki veljajo za objekte, ki se projektirajo.
(9) Način varovanja pred požarom se opredeli v projektni dokumentaciji (zasnova požarne varnosti), skladno z določili predpisov s področja varstva pred požarom.
VI. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(parcelacija)
(1) Za gradnjo stavb se izvede nova parcelacija, s katero se pripravijo gradbene parcele za gradnjo objektov. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.
VII. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(faznost izvajanja)
(1) Pred izgradnjo objektov se zemljišča komunalno opremijo.
(2) Gradnja objektov se lahko izvaja posamično, časovno medsebojno neodvisno.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN
30. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
- pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
IX. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
31. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih, oblikovalskih in prostorskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti mnenjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od okvirno načrtovanih tlorisnih dimenzij objektov ob upoštevanju terenskih danosti, ki se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. Odstopanja glede tlorisne velikosti objektov ob upoštevanju ostalih določil odloka niso omejena, vendar stanovanjski objekti ne smejo segati izven gradbene meje, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost, obenem pa ne smejo presegati dovoljenega faktorja zazidanosti parcele.
(6) Vsa dopustna odstopanja od določil tega dokumenta morajo biti v projektni dokumentaciji utemeljena.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
32. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
XI. KONČNE DOLOČBE
33. člen
(vpogled)
OPPN je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje, prostor in gospodarske javne službe Občine Trbovlje.
34. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
(objava in veljavnost)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu e-občina in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 351 – 525/2022 – 36
Datum: 18. 06. 2025
Občina Trbovlje
Zoran Poznič, župan
